Donald Trump odpovedal načrtovane letalske napade na Iran

Ameriški predsednik Donald Trump se je uradno zahvalil iranskemu vodstvu za odločitev o preklicu načrtovanih usmrtitev več kot 800 protestnikov. Trump je v izjavi na svojem družbenem omrežju Truth Social poudaril, da so si iranski voditelji z omenjeno potezo zaslužili priznanje, saj naj bi ta korak bistveno prispeval k umiritvi napetosti in preprečil nadaljnjo eskalacijo konflikta med državama. Odločitev Teherana o prekinitvi usmrtitev prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov, ki jih zaznamujejo nove ameriške gospodarske sankcije in ostra retorika. Kljub temu dejanju iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej ohranja nepopustljivo držo do Washingtona. Hamenej je Donalda Trumpa označil za zločinca zaradi povzročenih žrtev, gospodarske škode in domnevnega obrekovanja iranskega ljudstva med protesti. Medtem ko Trump poudarja pomen deeskalacije, iranska stran še naprej poudarja sovražno naravo ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom, kar otežuje morebitne diplomatske premike. V javnosti so se hkrati pojavila ugibanja o dejanskih vzrokih za Trumpovo odločitev, da ne izvede vojaškega napada na Iran, kljub preteklim napovedim. Nekateri analitiki in obveščevalni viri namigujejo, da bi lahko na predsednikovo zadržanost vplivali obiski tujih obveščevalnih služb, med drugim tudi izraelskega Mossada. Kontrast med Trumpovim nedavnim ukazom za zajetje venezuelskega predsednika in trenutno previdnostjo do Irana kaže na kompleksno in včasih protislovno naravo njegove zunanje politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 16. januarja 2026, javno izrazil hvaležnost iranskemu vodstvu, kar predstavlja nenaden preobrat v sicer izjemno napetih odnosih med Washingtonom in Teheranom. Trump je na družbenem omrežju Truth podal zahvalo iranskim oblastem zaradi njihove odločitve o preklicu določenih vojaških načrtov, ki so vključevali več sto domnevnih ciljev. Ta nepričakovana poteza prihaja v času, ko so številni analitiki ocenjevali, da Bela hiša nima jasne poti do hitre diplomatske zmage, kljub notranjim težavam, s katerimi se sooča iranski režim. Vzdušje med državama ostaja zapleteno, saj se poleg uradnih diplomatskih poti krepijo tudi glasovi iranske opozicije v izgnanstvu. Sin nekdanjega iranskega šaha je v luči teh dogodkov napovedal svoj morebitni povratek v Teheran, kar dodatno stopnjuje politični pritisk na trenutne oblasti v Iranu. Kljub Trumpovi javni zahvali uradni Washington še vedno zavzema previdno držo in spremlja nadaljnje poteze Teherana, preden bi prišlo do trajnejše deeskalacije. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko šlo le za taktično premirje v širši strategiji pritiska. Čeprav je predsednik Trump poudaril željo po končni zmagi, ostajajo vprašanja o prihodnosti iranskega jedrskega programa in regionalne stabilnosti odprta. Dogajanje kaže na visoko stopnjo nepredvidljivosti ameriške zunanje politike, kjer se ostre grožnje z vojaškim posredovanjem hitro izmenjujejo z neposrednimi izrazi spoštovanja.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.