Donald Trump se je Iranu zahvalil za preklic usmrtitev protestnikov

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem trenutku preklical ukaz za vojaško posredovanje proti Iranu, čeprav so bile ameriške sile že v stanju pripravljenosti na napad. Kot razlog za nenadno spremembo odločitve je Trump navedel nove informacije o odpovedi več sto usmrtitev, ki bi jih iranske oblasti domnevno nameravale izvesti nad protestniki. Predsednik je poudaril, da se je za ustavitev napada odločil samostojno, s čimer je zavrnil poročanja nekaterih medijev, da so nanj vplivali zavezniki iz Izraela ali arabskih držav. Napetosti med državama so dosegle vrelišče zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov v Iranu in groženj z atentatom na ameriškega predsednika. Trump je sprva napovedal oster vojaški odgovor, vendar je kasneje v izjavah za javnost pojasnil, da bi bil silovit napad nesorazmeren ukrep v trenutnih okoliščinah. Kljub preklicu napadov Trump še naprej opozarja Teheran na resne posledice, če bi se nasilje nad civilisti stopnjevalo ali če bi Iran ponovno zagnal svoj jedrski program. Iranski vrhovni voditelj se je na Trumpove grožnje odzval z ostro retoriko in obtožbami o blatenju iranskega ljudstva, medtem ko sin nekdanjega iranskega šaha v izgnanstvu napoveduje skorajšnji padec trenutnega režima. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebiten neposreden spopad med ZDA in Iranom lahko povzročil širšo destabilizacijo Bližnjega vzhoda in vplival na svetovne energetske trge.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 16. januarja 2026, javno izrazil hvaležnost iranskemu vodstvu, kar predstavlja nenaden preobrat v sicer izjemno napetih odnosih med Washingtonom in Teheranom. Trump je na družbenem omrežju Truth podal zahvalo iranskim oblastem zaradi njihove odločitve o preklicu določenih vojaških načrtov, ki so vključevali več sto domnevnih ciljev. Ta nepričakovana poteza prihaja v času, ko so številni analitiki ocenjevali, da Bela hiša nima jasne poti do hitre diplomatske zmage, kljub notranjim težavam, s katerimi se sooča iranski režim. Vzdušje med državama ostaja zapleteno, saj se poleg uradnih diplomatskih poti krepijo tudi glasovi iranske opozicije v izgnanstvu. Sin nekdanjega iranskega šaha je v luči teh dogodkov napovedal svoj morebitni povratek v Teheran, kar dodatno stopnjuje politični pritisk na trenutne oblasti v Iranu. Kljub Trumpovi javni zahvali uradni Washington še vedno zavzema previdno držo in spremlja nadaljnje poteze Teherana, preden bi prišlo do trajnejše deeskalacije. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko šlo le za taktično premirje v širši strategiji pritiska. Čeprav je predsednik Trump poudaril željo po končni zmagi, ostajajo vprašanja o prihodnosti iranskega jedrskega programa in regionalne stabilnosti odprta. Dogajanje kaže na visoko stopnjo nepredvidljivosti ameriške zunanje politike, kjer se ostre grožnje z vojaškim posredovanjem hitro izmenjujejo z neposrednimi izrazi spoštovanja.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.