Varnostni svet Združenih narodov razpravljal o razmerah v Iranu ob uvedbi novih ameriških sankcij

Iranske varnostne sile so s sistematično uporabo pravega streliva in smrtonosne sile skušale zadušiti vsesplošne protivladne proteste, v katerih je bilo po navedbah aktivistov ubitih več kot 2400 ljudi. Videoposnetki z različnih lokacij potrjujejo, da so režimske enote streljale na neoborožene civiliste, kar je sprožilo ostre mednarodne obsodbe. Kljub brutalnosti oblasti so se nemiri po vrhuncu nasilja med 8. in 9. januarjem nekoliko umirili, vendar razmere v državi ostajajo napete. Zunanje ministrice in ministri skupine G7 so zaradi kršitev človekovih pravic in nasilnega odziva teokratskega režima Teheranu že zagrozili z uvedbo novih, strožjih sankcij. Poročila nevladnih organizacij, vključno z agencijo HRANA, opozarjajo na najkrvavejše domače zatiranje v zgodovini islamske republike. Številni prebivalci poročajo o močni prisotnosti varnostnih sil, ki kljub upadu števila protestnikov na ulicah še naprej izvajajo nadzor. Iranska država po tednih skrajnega nasilja in mednarodne izolacije nadaljuje s svojim delovanjem, vendar so temelji oblasti zaradi obsega nezadovoljstva močno omajani. Analitiki opozarjajo, da bi lahko nove gospodarske sankcije Zahoda še dodatno poglobile krizo v državi, medtem ko prebivalstvo še vedno žaluje za tisoči žrtev represivnega aparata.

Vodilni iranski klerik ajatola Ahmad Hatami je med petkovo molitvijo v Teheranu zahteval usmrtitve pridržanih protestnikov, ki so sodelovali v obsežnih protivladnih demonstracijah. Hatami je udeležence protestov označil za "Trumpove vojnike" in oborožene hinavce, ki bi morali biti po njegovem mnenju usmrčeni. V govoru, ki ga je prenašal iranski državni radio, je klerik neposredno zagrozil tudi predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu, kar odraža naraščajočo napetost med islamsko republiko in Washingtonom. Demonstracije, ki so se pričele konec decembra zaradi nezadovoljstva nad gospodarskim stanjem v državi, so prerasle v neposreden izziv avtoriteti iranskega režima. Oblasti trdijo, da so protestniki povzročili precejšnjo škodo na javni infrastrukturi, vključno z mošejami in bolnišnicami, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na silovito zatiranje protestov. Po navedbah organizacije Human Rights Activists News Agency je število žrtev med krutim obračunom z opozicijo naraslo na skoraj 2800 oseb. Ameriški predsednik Donald Trump je predhodno opozoril, da bi usmrtitve mirnih protestnikov lahko predstavljale "rdečo črto", ki bi privedla do morebitnega vojaškega posredovanja ZDA. Kljub grožnjam in blokadi dostopa do spleta, s katero želi režim onemogočiti organizacijo upora, se v krogih blizu oblasti stopnjuje retorika, ki poziva k uporabi najstrožjih kazni za zajezitev nemirov v državi.

Varnostni svet Združenih narodov je na zahtevo Združenih držav Amerike opravil nujno zasedanje o razmerah v Iranu, kjer so potekali smrtonosni protesti. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal možnost vojaškega posredovanja in izrazil podporo protestnikom, ki jih je pozval k zasedbi vladnih poslopij. Namestnik iranskega veleposlanika pri ZN je člane petnajstčlanskega organa opozoril, da si iransko ljudstvo ne želi tujega vmešavanja v notranje zadeve svoje države. Zasedanje je poudarilo globoke razkole med svetovnimi silami glede vprašanja Irana. Medtem ko so Združene države Amerike dogajanje označile za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, so drugi člani sveta opozarjali na suverenost držav in nevarnost eskalacije napetosti v regiji. Razprave so se osredotočile predvsem na nasilje, ki je spremljalo proteste, in na odziv iranskih varnostnih sil. Kriza v Iranu po mnenju nekaterih diplomatov postavlja regijo na rob kaosa. Čeprav so ZDA obljubile pomoč protestnikom, v mednarodni skupnosti ostaja skrb, da bi retorika o vojaškem posredovanju lahko še dodatno destabilizirala Bližnji vzhod. Iran vztraja, da gre za notranjepolitično vprašanje, ki ga ne bi smeli obravnavati na ravni Varnostnega sveta.