Varnostni svet Združenih narodov razpravljal o razmerah v Iranu

Varnostni svet Združenih narodov se je v New Yorku sestal na izrednem zasedanju zaradi stopnjevanja nasilja v Iranu, kjer so večtedenski protivladni protesti terjali več sto smrtnih žrtev. Zasedanje, ki so ga zahtevale Združene države Amerike, je bilo namenjeno obravnavi poročil o brutalnem zatiranju demonstracij, ki so se začele konec decembra zaradi visoke inflacije, rasti cen hrane in propada nacionalne valute. Združeni narodi so pozvali k neodvisni preiskavi vseh ubojev in opozorili pred morebitno uporabo smrtne kazni proti protestnikom. Administracija predsednika Donalda Trumpa je v četrtek uvedla obsežne gospodarske sankcije proti iranskim voditeljem, ki jih označuje za arhitekte krvavega obračuna s civilisti. To so prvi tovrstni ukrepi ZDA od začetka nemirov, njihov namen pa je neposredno kaznovati odgovorne za domnevne poboje tisočev protestnikov na ulicah iranskih mest. Trump je hkrati zagrozil z vojaškim posredovanjem proti vladi vrhovnega voditelja Alija Hameneja, vendar so se napetosti nekoliko umirile po zagotovilih Teherana, da bodo ustavili usmrtitve civilistov. Dogajanje v Iranu je močno vplivalo tudi na svetovne finančne trge, kjer je cena srebra po dooseženem rekordu upadla za skoraj šest odstotkov. Tržni udeleženci so se odzvali na zmanjšanje povpraševanja po varnih naložbah, potem ko je predsednik Trump sporočil, da je Iran zagotovil konec usmrtitev, kar je zmanjšalo verjetnost takojšnjega ameriškega vojaškega napada. Na trge vplivajo tudi pričakovanja glede denarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve, saj zadnji podatki o inflaciji v ZDA kažejo na vztrajne cenovne pritiske.

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti ključnim iranskim uradnikom, vključno s sodelavci vrhovnega voditelja Alija Hameneja, zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Po navedbah organizacij za človekove pravice in lokalnih prebivalcev so iranske varnostne sile z uporabo brutalnega nasilja in številnimi aretacijami uspele začasno umiriti razmere na ulicah, vendar napetost ostaja visoka. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je ob tem opozorila, da so za zaustavitev nasilja na mizi vse možnosti, vključno z vojaškim posredovanjem. Nemški zvezni kancler in drugi zahodni voditelji so iranski režim pozvali k takojšnji prekinitvi nasilja nad demonstranti. Varnostni svet Združenih narodov je v okviru razprav o krizi prisluhnil pričevanjem iranskih disidentov in novinarjev, ki poročajo o mučenju ter načrtovanih atentatih na kritike režima. Diplomatski pritiski se stopnjujejo, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi neposredne vojaške grožnje lahko le dodatno spodbudile iransko vodstvo k še ostrejšim ukrepom proti lastnemu prebivalstvu. Kljub poročilom o postopnem pojenjanju protestov po krvavih obračunih mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi usode zaprtih demonstrantov. Medtem ko Washington stopnjuje gospodarske pritiske preko sankcij, evropske države poudarjajo nujnost spoštovanja človekovih pravic in svobode izražanja. Iranska stran za nemire še naprej obtožuje zunanje dejavnike, vendar razmere v državi kažejo na globoko notranje nezadovoljstvo s teokratsko oblastjo.

Iranske varnostne sile so po več kot dveh tednih intenzivnih protivladnih protestov z brutalnim posredovanjem vzpostavile nadzor nad državo, pri čemer so po nekaterih poročilih ubile na tisoče demonstrantov. Zaradi skoraj popolne blokade dostopa do svetovnega spleta so informacije iz države prihajale le v omejenem obsegu preko iranskih izgnancev v tujini, ki so opozarjali na vsesplošno vstajo proti teokratskemu režimu. Varnostni svet Združenih narodov se je na nujni seji seznanil s težkimi razmerami in nasiljem nad neoboroženimi protestniki, ki so se spopadali s smrtonosno silo režima. Kljub temu da so se protesti v nekaterih delih države nekoliko umirili, oblasti še naprej vzdržujejo močno prisotnost na ulicah in preprečujejo prost pretok informacij. Iranska civilna družba in predstavniki Združenih držav Amerike so v mednarodnem prostoru poudarili, da gre za eno najhujših zatiranj nestrinjanja v zadnjih letih. Protestniki so bili po navedbah prič tarča strelnega orožja, medtem ko je država ostala v komunikacijski izolaciji, kar je režimu omogočilo prikrivanje obsega tragedije. Analitiki opozarjajo, da gre za širši upor, ki presega zgolj ekonomske zahteve in se spreminja v politično revolucijo. Iranci v tujini poročajo o sporočilih sorodnikov, ki dogajanje opisujejo kot točko brez vrnitve. Mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi nesorazmerne uporabe sile, saj so varnostni organi ob obsežnem nasilju sistematično onemogočili vse digitalne poti za organizacijo in dokumentiranje dogajanja na terenu.