Ameriška delegacija v Köbenhavnu mirila dansko in grenlandsko javnost

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije. Ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. februarja, bo prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko. Trump je ob tem opozoril, da se bodo carine 1. junija povišale na 25 odstotkov, če do takrat ne bo dosežen dogovor o "popolnem in celotnem nakupu" tega avtonomnega danskega ozemlja. Predsednik je svojo odločitev utemeljil z interesi nacionalne varnosti Združenih držav Amerike in trdil, da Kitajska ter Rusija prav tako kazujeta zanimanje za otok, ki ga Danska po njegovem mnenju ne more ustrezno zaščititi. Medtem ko so nekatere evropske države na Grenlandijo že napotile vojaško osebje, je dvostrankarska delegacija ameriškega kongresa obiskala København in Nuuk, da bi pomirila zaveznike ter zmanjšala napetosti, ki so nastale po Trumpovih grožnjah. Odnosi med Washingtonom in evropskimi prestolnicami so se dodatno zaostrili, saj Danska vztraja pri stališču, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub nedavnim srečanjem visokih diplomatov v Washingtonu strani nista zbližali stališč. Trumpova administracija meni, da ZDA že predolgo subvencionirajo evropske zaveznice, zato zdaj pričakujejo odstop ozemlja kot povračilo za preteklo varnostno in finančno podporo.