Trump napovedal uvedbo carin za osem evropskih držav zaradi Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih trgovinskih carin za osem evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom, kot povračilni ukrep zaradi njihovega nasprotovanja ameriški priključitvi Grenlandije. Trump je države obtožil igranja "zelo nevarne igre" na tem strateškem arktičnem otoku, potem ko so nekatere izmed njih tja napotile svoje vojaško osebje v podporo Danski. Nove carine v višini 10 odstotkov bodo začele veljati 1. februarja 2026, z junijem pa se bodo po napovedih povišale na 25 odstotkov, če do takrat ne bo dosežen dogovor o prodaji ozemlja. Seznam držav, ki jih bodo prizadeli novi ukrepi, vključuje Francijo, Dansko, Finsko, Združeno kraljestvo, Nizozemsko, Švedsko, Nemčijo in Norveško. Italija je bila pri tem ukrepu izvzeta. Trump trdi, da so te države s svojo prisotnostjo na Grenlandiji in nasprotovanjem ameriškim načrtom povzročile nevzdržno stopnjo tveganja. Ameriški predsednik je poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do "popolnega nakupa Grenlandije", s čimer stopnjuje diplomatski in gospodarski pritisk na evropske zaveznice. Odzivi iz Evrope kažejo na naraščajočo zaskrbljenost zaradi ponovnega izbruha trgovinske vojne, ki sledi preteklim dogovorom med Evropsko unijo in ZDA. Čeprav so nekatere države v Grenlandijo poslale le simbolično število vojakov – Nizozemska denimo le dva – je Trump to izkoristil kot povod za drastično zaostritev gospodarske politike. Ekonomisti opozarjajo, da bi lahko ti ukrepi resno zamajali čezatlantsko trgovino in oslabili že tako krhke odnose med Washingtonom in Brusljem.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.