Donald Trump napovedal uvedbo desetodstotnih carin za osem evropskih držav zaradi Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije. Ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. februarja, bo prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko. Trump je ob tem opozoril, da se bodo carine 1. junija povišale na 25 odstotkov, če do takrat ne bo dosežen dogovor o "popolnem in celotnem nakupu" tega avtonomnega danskega ozemlja. Predsednik je svojo odločitev utemeljil z interesi nacionalne varnosti Združenih držav Amerike in trdil, da Kitajska ter Rusija prav tako kazujeta zanimanje za otok, ki ga Danska po njegovem mnenju ne more ustrezno zaščititi. Medtem ko so nekatere evropske države na Grenlandijo že napotile vojaško osebje, je dvostrankarska delegacija ameriškega kongresa obiskala København in Nuuk, da bi pomirila zaveznike ter zmanjšala napetosti, ki so nastale po Trumpovih grožnjah. Odnosi med Washingtonom in evropskimi prestolnicami so se dodatno zaostrili, saj Danska vztraja pri stališču, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub nedavnim srečanjem visokih diplomatov v Washingtonu strani nista zbližali stališč. Trumpova administracija meni, da ZDA že predolgo subvencionirajo evropske zaveznice, zato zdaj pričakujejo odstop ozemlja kot povračilo za preteklo varnostno in finančno podporo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih trgovinskih carin za osem evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom, kot povračilni ukrep zaradi njihovega nasprotovanja ameriški priključitvi Grenlandije. Trump je države obtožil igranja "zelo nevarne igre" na tem strateškem arktičnem otoku, potem ko so nekatere izmed njih tja napotile svoje vojaško osebje v podporo Danski. Nove carine v višini 10 odstotkov bodo začele veljati 1. februarja 2026, z junijem pa se bodo po napovedih povišale na 25 odstotkov, če do takrat ne bo dosežen dogovor o prodaji ozemlja. Seznam držav, ki jih bodo prizadeli novi ukrepi, vključuje Francijo, Dansko, Finsko, Združeno kraljestvo, Nizozemsko, Švedsko, Nemčijo in Norveško. Italija je bila pri tem ukrepu izvzeta. Trump trdi, da so te države s svojo prisotnostjo na Grenlandiji in nasprotovanjem ameriškim načrtom povzročile nevzdržno stopnjo tveganja. Ameriški predsednik je poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do "popolnega nakupa Grenlandije", s čimer stopnjuje diplomatski in gospodarski pritisk na evropske zaveznice. Odzivi iz Evrope kažejo na naraščajočo zaskrbljenost zaradi ponovnega izbruha trgovinske vojne, ki sledi preteklim dogovorom med Evropsko unijo in ZDA. Čeprav so nekatere države v Grenlandijo poslale le simbolično število vojakov – Nizozemska denimo le dva – je Trump to izkoristil kot povod za drastično zaostritev gospodarske politike. Ekonomisti opozarjajo, da bi lahko ti ukrepi resno zamajali čezatlantsko trgovino in oslabili že tako krhke odnose med Washingtonom in Brusljem.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih uvoznih carin za osem evropskih držav članic zveze Nato, ki nasprotujejo ameriškim prizadevanjem za nakup Grenlandije. Trump je poudaril strateški pomen otoka in izpostavil, da bi se morala Danska na ameriško ponudbo odzvati konstruktivno. Ta poteza predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju odnosov med Washingtonom in evropskimi zavezniki, ki so že pred tem izražali nestrinjanje z ameriško trgovinsko politiko. Evropska unija se je na napovedi odzvala z opozorilom o možnosti zamrznitve vseh trgovinskih sporazumov, ki so trenutno v fazi usklajevanja z Združenimi državami Amerike. Diplomatski viri navajajo, da bi uresničitev Trumpovih groženj lahko resno ogrozila svetovni mir in stabilnost, saj gre za neposredno pogojevanje varnostnega zavezništva s teritorialnimi težnjami in trgovinskimi pritiski. Napovedani ukrepi sledijo obdobju, ko je Trumpova administracija s carinskimi prihodki že zbrala znatna sredstva, hkrati pa stopnjuje pritiske na države, ki niso pripravljene na popuščanje pri dvostranskih pogajanjih. Medtem ko so nekatere države, kot je Japonska, dosegle dogovore o znižanju tarif, se Evropa sooča z naraščajočimi napetostmi zaradi pogojevanja gospodarskega sodelovanja s prodajo grenlandskega ozemlja.