Donald Trump napovedal nove carine za osem evropskih držav zaradi spora o Grenlandiji

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da bodo Združene države Amerike 1. februarja 2026 uvedle desetodstotne carine na uvoz vsega blaga iz osmih evropskih držav. Ukrep bo prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem opozoril, da se bo carinska stopnja 1. junija 2026 zvišala na 25 odstotkov, v kolikor ne bo dosežen dogovor o popolnem ameriškem nakupu Grenlandije. Odločitev za uvedbo povračilnih ukrepov je posledica nasprotovanja omenjenih držav ameriškim načrtom za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom. Grenlandija in Danska sta že večkrat poudarili, da otok ni naprodaj, evropske zaveznice pa so nedavno na zahtevo Danske tja napotile tudi vojaško osebje. Trump po drugi strani trdi, da je Grenlandija zaradi svoje lege in bogatih nahajališč rudnin ključnega pomena za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Najnovejše napetosti dodatno spodkopavajo lani sklenjene trgovinske dogovore med Washingtonom in Brusljem. Čeprav so ZDA julija 2025 zabeležile rekordne prihodke od carin v višini 150 milijard dolarjev, strokovnjaki opozarjajo, da bodo novi ukrepi močno prizadeli evropsko izvozno gospodarstvo in povišali cene za ameriške potrošnike. Napovedana poteza predstavlja novo fazo v Trumpovi protekcionistični politiki, ki je v preteklosti že vključevala grožnje zaveznicam, kot sta Indija in celotna Evropska unija.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih uvoznih carin za osem evropskih držav članic zveze Nato, ki nasprotujejo ameriškim prizadevanjem za nakup Grenlandije. Trump je poudaril strateški pomen otoka in izpostavil, da bi se morala Danska na ameriško ponudbo odzvati konstruktivno. Ta poteza predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju odnosov med Washingtonom in evropskimi zavezniki, ki so že pred tem izražali nestrinjanje z ameriško trgovinsko politiko. Evropska unija se je na napovedi odzvala z opozorilom o možnosti zamrznitve vseh trgovinskih sporazumov, ki so trenutno v fazi usklajevanja z Združenimi državami Amerike. Diplomatski viri navajajo, da bi uresničitev Trumpovih groženj lahko resno ogrozila svetovni mir in stabilnost, saj gre za neposredno pogojevanje varnostnega zavezništva s teritorialnimi težnjami in trgovinskimi pritiski. Napovedani ukrepi sledijo obdobju, ko je Trumpova administracija s carinskimi prihodki že zbrala znatna sredstva, hkrati pa stopnjuje pritiske na države, ki niso pripravljene na popuščanje pri dvostranskih pogajanjih. Medtem ko so nekatere države, kot je Japonska, dosegle dogovore o znižanju tarif, se Evropa sooča z naraščajočimi napetostmi zaradi pogojevanja gospodarskega sodelovanja s prodajo grenlandskega ozemlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije. Ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. februarja, bo prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko. Trump je ob tem opozoril, da se bodo carine 1. junija povišale na 25 odstotkov, če do takrat ne bo dosežen dogovor o "popolnem in celotnem nakupu" tega avtonomnega danskega ozemlja. Predsednik je svojo odločitev utemeljil z interesi nacionalne varnosti Združenih držav Amerike in trdil, da Kitajska ter Rusija prav tako kazujeta zanimanje za otok, ki ga Danska po njegovem mnenju ne more ustrezno zaščititi. Medtem ko so nekatere evropske države na Grenlandijo že napotile vojaško osebje, je dvostrankarska delegacija ameriškega kongresa obiskala København in Nuuk, da bi pomirila zaveznike ter zmanjšala napetosti, ki so nastale po Trumpovih grožnjah. Odnosi med Washingtonom in evropskimi prestolnicami so se dodatno zaostrili, saj Danska vztraja pri stališču, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub nedavnim srečanjem visokih diplomatov v Washingtonu strani nista zbližali stališč. Trumpova administracija meni, da ZDA že predolgo subvencionirajo evropske zaveznice, zato zdaj pričakujejo odstop ozemlja kot povračilo za preteklo varnostno in finančno podporo.