Donald Trump napovedal uvedbo carin za evropske države zaradi vprašanja Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije. Ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. februarja, bo prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko. Trump je ob tem opozoril, da se bodo carine 1. junija povišale na 25 odstotkov, če do takrat ne bo dosežen dogovor o "popolnem in celotnem nakupu" tega avtonomnega danskega ozemlja. Predsednik je svojo odločitev utemeljil z interesi nacionalne varnosti Združenih držav Amerike in trdil, da Kitajska ter Rusija prav tako kazujeta zanimanje za otok, ki ga Danska po njegovem mnenju ne more ustrezno zaščititi. Medtem ko so nekatere evropske države na Grenlandijo že napotile vojaško osebje, je dvostrankarska delegacija ameriškega kongresa obiskala København in Nuuk, da bi pomirila zaveznike ter zmanjšala napetosti, ki so nastale po Trumpovih grožnjah. Odnosi med Washingtonom in evropskimi prestolnicami so se dodatno zaostrili, saj Danska vztraja pri stališču, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub nedavnim srečanjem visokih diplomatov v Washingtonu strani nista zbližali stališč. Trumpova administracija meni, da ZDA že predolgo subvencionirajo evropske zaveznice, zato zdaj pričakujejo odstop ozemlja kot povračilo za preteklo varnostno in finančno podporo.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da bodo Združene države Amerike 1. februarja 2026 uvedle desetodstotne carine na uvoz vsega blaga iz osmih evropskih držav. Ukrep bo prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem opozoril, da se bo carinska stopnja 1. junija 2026 zvišala na 25 odstotkov, v kolikor ne bo dosežen dogovor o popolnem ameriškem nakupu Grenlandije. Odločitev za uvedbo povračilnih ukrepov je posledica nasprotovanja omenjenih držav ameriškim načrtom za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom. Grenlandija in Danska sta že večkrat poudarili, da otok ni naprodaj, evropske zaveznice pa so nedavno na zahtevo Danske tja napotile tudi vojaško osebje. Trump po drugi strani trdi, da je Grenlandija zaradi svoje lege in bogatih nahajališč rudnin ključnega pomena za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Najnovejše napetosti dodatno spodkopavajo lani sklenjene trgovinske dogovore med Washingtonom in Brusljem. Čeprav so ZDA julija 2025 zabeležile rekordne prihodke od carin v višini 150 milijard dolarjev, strokovnjaki opozarjajo, da bodo novi ukrepi močno prizadeli evropsko izvozno gospodarstvo in povišali cene za ameriške potrošnike. Napovedana poteza predstavlja novo fazo v Trumpovi protekcionistični politiki, ki je v preteklosti že vključevala grožnje zaveznicam, kot sta Indija in celotna Evropska unija.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih trgovinskih carin za osem evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom, kot povračilni ukrep zaradi njihovega nasprotovanja ameriški priključitvi Grenlandije. Trump je države obtožil igranja "zelo nevarne igre" na tem strateškem arktičnem otoku, potem ko so nekatere izmed njih tja napotile svoje vojaško osebje v podporo Danski. Nove carine v višini 10 odstotkov bodo začele veljati 1. februarja 2026, z junijem pa se bodo po napovedih povišale na 25 odstotkov, če do takrat ne bo dosežen dogovor o prodaji ozemlja. Seznam držav, ki jih bodo prizadeli novi ukrepi, vključuje Francijo, Dansko, Finsko, Združeno kraljestvo, Nizozemsko, Švedsko, Nemčijo in Norveško. Italija je bila pri tem ukrepu izvzeta. Trump trdi, da so te države s svojo prisotnostjo na Grenlandiji in nasprotovanjem ameriškim načrtom povzročile nevzdržno stopnjo tveganja. Ameriški predsednik je poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do "popolnega nakupa Grenlandije", s čimer stopnjuje diplomatski in gospodarski pritisk na evropske zaveznice. Odzivi iz Evrope kažejo na naraščajočo zaskrbljenost zaradi ponovnega izbruha trgovinske vojne, ki sledi preteklim dogovorom med Evropsko unijo in ZDA. Čeprav so nekatere države v Grenlandijo poslale le simbolično število vojakov – Nizozemska denimo le dva – je Trump to izkoristil kot povod za drastično zaostritev gospodarske politike. Ekonomisti opozarjajo, da bi lahko ti ukrepi resno zamajali čezatlantsko trgovino in oslabili že tako krhke odnose med Washingtonom in Brusljem.