Münchenska varnostna konferenca preklicala vabilo iranskemu zunanjemu ministru

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti ključnim iranskim uradnikom, vključno s sodelavci vrhovnega voditelja Alija Hameneja, zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Po navedbah organizacij za človekove pravice in lokalnih prebivalcev so iranske varnostne sile z uporabo brutalnega nasilja in številnimi aretacijami uspele začasno umiriti razmere na ulicah, vendar napetost ostaja visoka. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je ob tem opozorila, da so za zaustavitev nasilja na mizi vse možnosti, vključno z vojaškim posredovanjem. Nemški zvezni kancler in drugi zahodni voditelji so iranski režim pozvali k takojšnji prekinitvi nasilja nad demonstranti. Varnostni svet Združenih narodov je v okviru razprav o krizi prisluhnil pričevanjem iranskih disidentov in novinarjev, ki poročajo o mučenju ter načrtovanih atentatih na kritike režima. Diplomatski pritiski se stopnjujejo, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi neposredne vojaške grožnje lahko le dodatno spodbudile iransko vodstvo k še ostrejšim ukrepom proti lastnemu prebivalstvu. Kljub poročilom o postopnem pojenjanju protestov po krvavih obračunih mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi usode zaprtih demonstrantov. Medtem ko Washington stopnjuje gospodarske pritiske preko sankcij, evropske države poudarjajo nujnost spoštovanja človekovih pravic in svobode izražanja. Iranska stran za nemire še naprej obtožuje zunanje dejavnike, vendar razmere v državi kažejo na globoko notranje nezadovoljstvo s teokratsko oblastjo.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v intervjuju za ameriško mrežo Fox News zavrnil uradna poročila o številu žrtev med nedavnimi protesti v Iranu in nemire označil za del širše izraelske zarote. Po njegovih besedah naj bi Izrael s pomočjo tujih terorističnih elementov načrtno spodbujal nasilje, da bi pripravil teren za morebitno vojaško agresijo Združenih držav Amerike proti Islamski republiki. Aragči je poudaril, da so iranske oblasti razmere v državi v celoti obvladale, kljub videoposnetkom, ki naj bi prikazovali varnostne sile pri streljanju na protestnike. Vzaporedo s tem je iranski veleposlanik pri Združenih narodih vložil uradno pritožbo, v kateri Washington in Tel Aviv obtožuje neposrednega ščuvanja k nasilju in podpihovanja protivladnih demonstracij. Podobna stališča so zavzeli tudi predstavniki jemenskega gibanja Ansarulah, ki trdijo, da so bili nedavni nemiri in teroristična dejanja orkestrirani zaradi iranske podpore Palestini. Iranska diplomacija skuša na mednarodnem prizorišču uveljaviti narativ, da so notranje napetosti izključno posledica zunanjega vmešavanja. Kljub trditvam Teherana o stabilnosti, poročila s terena in videoposnetki nakazujejo na brutalno zatiranje demonstracij s strani režimskih sil. Analitiki ocenjujejo, da so te obtožbe usmerjene predvsem v krepitev notranje legitimnosti režima po junijskih izraelskih napadih na iransko infrastrukturo. Izrael in ZDA navedb o vpletenosti v spodbujanje protestov uradno niso potrdili, vendar Teheran vztraja, da gre za poskus destabilizacije države preko tujih agentov.

Iran je po dneh intenzivnih nemirov in začasnem zaprtju zračnega prostora ponovno sprostil letalski promet, medtem ko se država sooča z najhujšim valom nasilja po letu 1979. Protivladni protesti, ki so jih sprožile gospodarska kriza, visoka inflacija in politična represija, so prerasli v splošno ljudsko vstajo proti teokratskemu režimu ajatole Hameneja. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več kot 2.500 ljudi, več kot 18.000 pa jih je bilo aretiranih. Iranske oblasti so se na krizo odzvale z brutalno silo, nekateri visoki predstavniki režima pa so dogajanje označili za državljansko vojno. Napetosti so dosegle mednarodni vrhunec, ko je predsednik ZDA Donald Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem, če se nasilje nad civilisti ne bo končalo. Trump je kasneje trdil, da so ga iranske oblasti obvestile o prenehanju pobojev, kar je po njegovih besedah vodilo do umiritve neposrednih groženj z napadi. Kljub temu v javnosti ostajajo globoki pomisleki glede usode tisočev pridržanih protestnikov, ki jim grozijo hitri sodni postopki in stroge kazni. Posebno pozornost je pritegnil primer 26-letnega Erfana Soltanija, za katerega so sprva krožile informacije, da je bil obsojen na smrtno kazen brez ustrezne pravne pomoči. Iransko pravosodje je te navedbe kasneje zanikalo, vendar pa humanitarne organizacije opozarjajo, da režim uporablja grožnjo z usmrtitvami kot orodje za ustrahovanje prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj protestniki ne zahtevajo več le reform, temveč popolno zamenjavo sistema.