Iran opozoril Mednarodno agencijo za atomsko energijo na ameriške grožnje
Objavljeno: 1. 1. 2026 8:42
Stalno predstavništvo Islamske republike Iran pri mednarodnih organizacijah na Dunaju je generalnemu direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafaelu Grossiju poslalo uradno pismo. V dopisu so izrazili oster protest in opozorilo zaradi nedavnih groženj Združenih držav Amerike, ki so naperjene proti iranskemu miroljubnemu jedrskemu programu. Iranski predstavniki so poudarili, da takšna retorika Washingtona ogroža globalni režim neširjenja jedrskega orožja in spodkopava avtoriteto same agencije.
Teheran v pismu svari pred nevarnimi posledicami normalizacije vojaških groženj proti jedrskim objektom. Po mnenju iranske diplomacije gre za neposredno kršitev mednarodnih norm, zato od Grossija zahtevajo ustrezno ukrepanje in zaščito integritete jedrskega nadzora. Odziv sledi izjavam ameriškega predsednika, ki jih Iran označuje za neupravičeno stopnjevanje napetosti v regiji, kjer se že zdaj spopadajo z nestabilnostjo.
Kontekst in ozadje
7. nov. 2025
Grossi pozval k diplomaciji, Iran obtožil ZDA vpletenosti v napade
Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je države pozval k vrnitvi k diplomatskim pogovorom z Iranom za rešitev vprašanj jedrskega programa. Hkrati je iransko zunanje ministrstvo obtožilo ZDA neposrednega sodelovanja pri izraelskih vojaških napadih na iransko ozemlje, kar je dodatno zaostrilo odnose med Teheranom in Washingtonom.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost Bližnjega vzhoda in varnostno arhitekturo v širši regiji, kar je strateškega pomena za Evropsko unijo in s tem za Slovenijo. Morebitno stopnjevanje jedrskih napetosti bi lahko povzročilo nestabilnost na trgu energentov, kar bi neposredno občutilo tudi slovensko gospodarstvo.
Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je pozval države, naj se vrnejo k diplomatskim pogovorom z Iranom. Poudaril je pomen dialoga za rešitev vprašanj, povezanih z iranskim jedrskim programom.
Nekdanji iranski zunanji minister Mohammad Džavad Zarif se je ostro odzval na zadnje izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost vmešavanja v notranje zadeve Irana. Zarif je v svojem odzivu poudaril, da politika prisile in pritiskov, ki jo izvaja Trumpova administracija, proti Iranu nikoli ne bo obrodila sadov. Po njegovih besedah je izhod iz začaranega kroga sovražnosti mogoč le, če se Washington odloči prednostno zasledovati lastne nacionalne interese namesto interesov Izraela.
Obenem je na Trumpove besede odgovoril tudi namestnik zunanjega ministra Abas Aragči, ki je ameriškega predsednika posvaril pred posledicami vmešavanja v iransko suverenost. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za nespoštljive in nedopustne v mednarodnih odnosih. Diplomatski spor odraža ponovno zaostritev retorike med državama, pri čemer Teheran vztraja pri stališču, da zunanji pritiski ne bodo spremenili njihove notranje politike ali regionalne drže.
Ameriški predsednik Donald Trump je v uradnih izjavah podprl protestno gibanje v Iranu, kar so teheranske oblasti označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati v primeru nasilnega zatrtja demonstracij, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Njegove izjave prihajajo v času, ko Washington vztraja pri svoji politiki pritiska na islamsko republiko.
Iranska stran se je na besede ameriškega predsednika odzvala z oštro obsodbo in poudarila, da Washington s svojo retoriko spodbuja nemire in nestabilnost v regiji. Po navedbah iranskih uradnikov gre za poskus destabilizacije države po neuspehu prejšnjih ameriških vojaških in diplomatskih pritiskov. Trumpova napoved o morebitnem posredovanju za zaščito protestnikov predstavlja neposreden izziv iranskemu varnostnemu aparatu in suverenosti države, kar povečuje tveganje za nov krog konfrontacij na Bližnjem vzhodu.
Ameriški predsednik je izjavil, da Iran po napadih Združenih držav ni več grožnja regiji. Omenil je tudi napad ameriških bombnikov B-2 na iranske jedrske objekte.
Sardar Pakpour, poveljnik iranske revolucionarne garde (Sepah), je na srečanju s komisijo za nacionalno varnost in zunanjo politiko parlamenta izjavil, da je Sepah popolnoma pripravljen na soočenje z vsemi grožnjami in da je raven pripravljenosti precej višja kot med dvanajstdnevno vojno. Poudaril je, da je Sepah na vrhuncu svoje moči in pripravljenosti.
Iranski predsednik Masud Bezeškian je v torek ostro odgovoril na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega jedrskega programa. Bezeškian je na družbenem omrežju X zapisal, da bo odgovor Islamske republike Iran na vsako obliko agresije silovit in obžalovanja vreden za napadalce. Njegove izjave so sledile Trumpovim grožnjam o popolnem uničenju kakršnih koli prizadevanj Teherana za ponovno vzpostavitev jedrskega programa.
Napetosti med državama je dodatno podžgal Ali Šamhani, višji politični svetovalec iranskega vrhovnega voditelja, ki je potrdil, da se bo Iran na vsakršen napad odzval s takojšnjim in neusprosnim protinapadom. Retorika med Washingtonom in Teheranom se je zaostrila v luči pričakovanj o prihodnji ameriški zunanjepolitični strategiji na Bližnjem vzhodu, kar vzbuja dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v regiji.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost Bližnjega vzhoda in varnostno arhitekturo v širši regiji, kar je strateškega pomena za Evropsko unijo in s tem za Slovenijo. Morebitno stopnjevanje jedrskih napetosti bi lahko povzročilo nestabilnost na trgu energentov, kar bi neposredno občutilo tudi slovensko gospodarstvo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.