Organizatorji münchenske varnostne konference preklicali vabilo iranskemu zunanjemu ministru

Organizatorji Münchenske varnostne konference so preklicali vabilo iranskemu zunanjemu ministru Abasu Aragčiju, kar so utemeljili s trenutnim zatiranjem protivladnih protestov v Iranu. Odločitev predstavlja pomemben diplomatski odmik, saj velja konferenca za enega ključnih svetovnih forumov za varnostna vprašanja. Vodstvo konference je v uradni izjavi poudarilo, da v luči zadnjih dogodkov v Iranu ohranjanje vabil iranskim vladnim predstavnikom ni več primerno. Iranski zunanji minister Abas Aragči je pred tem v pogovoru za ameriško mrežo Fox News zanikal navedbe o načrtovanih usmrtitvah z obešanjem, ki naj bi bile uperjene proti protestnikom. Aragči je trdil, da takšnih načrtov ni in da je takšen način kaznovanja izključen. Te izjave so v neposrednem nasprotju s poročili nevladnih organizacij, kot je Norveška družba za človekove pravice v Iranu, ki opozarjajo na pogosto uporabo usmrtitev v iranskih zaporih. Diplomatska osamitev Teherana se stopnjuje v času povečanih notranjih napetosti in mednarodnih kritik zaradi ravnanja iranskih oblasti s civilnim prebivalstvom. Preklic udeležbe na varnostnem forumu v Münchnu kaže na zaostrovanje stališč zahodnih organizacij do iranske zunanje in notranje politike, kar bi lahko dodatno otežilo prihodnja pogajanja o ključnih regionalnih vprašanjih.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je obtožil Združene države Amerike in Izrael, da sta izkoristila mirne proteste v Iranu za spodbujanje nasilja, ki ga je primerjal z metodami skupine Islamska država. Po besedah Araghchija so teroristični elementi, povezani z omenjenima državama, zakonita zborovanja spremenili v nasilne nemire, s čimer naj bi spodkopali notranjo varnost države. Iranski vrhovni diplomat je dejanja Washingtona označil za sramotno izkoriščanje legitimnih zahtev državljanov. Istočasno so se po svetu, vključno z gruzijsko prestolnico Tbilisi, zvrstili protesti v podporo iranskim demonstrantom. Izgnani Iranci in njihovi podporniki so pred veleposlaništvi obsodili brutalno zatiranje protivladnih shodov, ki so zahtevali številna življenja. Demonstranti opozarjajo na množične poboje in zahtevajo mednarodno posredovanje proti ukrepom teokratskega režima v Teheranu, ki poskuša zadušiti kakršno koli obliko nestrinjanja. V Washingtonu je Reza Pahlavi, sin strmoglavljenega iranskega šaha, pozval mednarodno skupnost k okrepljenemu političnemu, gospodarskemu in vojaškemu pritisku na Iran. Pahlavi verjame, da bi povečan zunanji pritisk lahko pomagal protestnikom pri strmoglavljenju klerikalne oblasti, kljub temu da so varnostne sile z močnim zatiranjem večinoma uspele umiriti neposredne ulične nemire.

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti ključnim iranskim uradnikom, vključno s sodelavci vrhovnega voditelja Alija Hameneja, zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Po navedbah organizacij za človekove pravice in lokalnih prebivalcev so iranske varnostne sile z uporabo brutalnega nasilja in številnimi aretacijami uspele začasno umiriti razmere na ulicah, vendar napetost ostaja visoka. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je ob tem opozorila, da so za zaustavitev nasilja na mizi vse možnosti, vključno z vojaškim posredovanjem. Nemški zvezni kancler in drugi zahodni voditelji so iranski režim pozvali k takojšnji prekinitvi nasilja nad demonstranti. Varnostni svet Združenih narodov je v okviru razprav o krizi prisluhnil pričevanjem iranskih disidentov in novinarjev, ki poročajo o mučenju ter načrtovanih atentatih na kritike režima. Diplomatski pritiski se stopnjujejo, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi neposredne vojaške grožnje lahko le dodatno spodbudile iransko vodstvo k še ostrejšim ukrepom proti lastnemu prebivalstvu. Kljub poročilom o postopnem pojenjanju protestov po krvavih obračunih mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi usode zaprtih demonstrantov. Medtem ko Washington stopnjuje gospodarske pritiske preko sankcij, evropske države poudarjajo nujnost spoštovanja človekovih pravic in svobode izražanja. Iranska stran za nemire še naprej obtožuje zunanje dejavnike, vendar razmere v državi kažejo na globoko notranje nezadovoljstvo s teokratsko oblastjo.