Trumpova administracija utrjevala retoriko o zavzetju Grenlandije s sklicevanjem na pravico močnejšega

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Dansko, ker te nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije. Ukrep, ki bo stopil v veljavo 1. februarja, se bo po napovedih Bele hiše 1. junija zvišal na 25 odstotkov in bo ostal v veljavi vse do sklenitve dogovora o popolnem ameriškem nakupu otoka. Trump je svojo odločitev utemeljil z nacionalno varnostjo in trdil, da bosta otok v nasprotnem primeru zavzeli Rusija ali Kitajska. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu poudarila, da Evropa ne bo pristala na izsiljevanje, in dodala, da Danska uživa močno podporo celotne celine. Skupina prizadetih držav, med katerimi so poleg omenjenih še Norveška, Švedska, Francija, Nizozemska in Finska, je v skupni izjavi opozorila, da Trumpove grožnje spodkopavajo čezatlantske odnose in tvegajo nevarno spiralno zaostrovanje gospodarskih napetosti. Grenlandija sicer že več kot 300 let ostaja avtonomni del danskega kraljestva. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti, kjer so tisoči prebivalcev kljub temperaturam pod lediščem korakali proti ameriškemu konzulatu. Protestniki so z nacionalnimi zastavami in vzkliki »Grenlandija ni naprodaj« izrazili odločno nasprotovanje ameriškim prizadevanjem za priključitev. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele že v začetku januarja, ko je Bela hiša nakup otoka označila za prednostno nalogo nacionalne varnosti in prvič omenila možnost uporabe vojaške sile.

V prestolnicah Grenlandije in Danske so v soboto potekali množični protesti, na katerih se je zbralo več tisoč ljudi, ki so odločno zavrnili namere ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Demonstranti v Nuuku in Københavnu so z napisi "Grenlandija ni naprodaj" in "Roke stran od Grenlandije" opozorili na pravico prebivalstva do samoodločbe. Protesti so se razširili tudi v druga večja mesta, kot so Aarhus, Aalborg in Odense, kjer so udeleženci izrazili solidarnost z grenlandskim ljudstvom Inuitov, ki se sooča z negotovostjo glede prihodnosti svojega doma. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je predsednik Trump v soboto napovedal uvedbo novih carin na uvoz blaga iz več evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškim načrtom. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da bodo Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Finska in Velika Britanija s 1. februarjem podvržene 10-odstotnim carinam. Če dogovor o nakupu Grenlandije ne bo dosežen, se bodo te carine 1. junija povišale na 25 odstotkov. Ameriški predsednik je svoje zahteve utemeljil z nacionalno varnostjo in trdil, da Danska otoka ne more ustrezno zaščititi pred morebitnimi vplivi Kitajske in Rusije. Evropski voditelji in predstavniki Grenlandije so Trumpove grožnje označili za nesprejemljive in nevarne. Medtem ko Washington vztraja pri strateškem pomenu otoka zaradi bogatih mineralnih surovin in arktične lege, grenlandska in danska stran poudarjata, da gre za svobodno ljudstvo, ki ne namerava postati del Združenih držav Amerike. Dogajanje so v Københavnu spremljali tudi člani dvostrankarske delegacije ameriškega kongresa, ki so prav tako izrazili nasprotovanje predsednikovim enostranskim potezam in trgovinskim pritiskom na zaveznice v zvezi NATO.