Analiza časnika The Guardian o vplivu prodaje Grenlandije na Ukrajino

Evropska unija je začela pripravljati povračilne carine proti Združenim državam Amerike v višini 93 milijard evrov, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z uvedbo carin na evropski izvoz. Napetosti so se zaostrile zaradi vprašanja Grenlandije, saj je Trump napovedal sankcije proti osmim evropskim državam, ki nameravajo na otok napotiti svoje vojaške sile. Bruselj je zaradi resnosti situacije nujno sklical veleposlanike vseh 27 držav članic, da bi uskladili skupen odziv na ameriške pritiske. Evropski diplomati opisujejo ameriške metode kot nesprejemljive in poudarjajo, da so pripravljeni na odločno ukrepanje, če Washington ne bo stopil korak nazaj. Razpravlja se o omejevanju dostopa ameriških podjetij do evropskega trga, kar bi lahko sprožilo obsežno trgovinsko vojno. Kljub ostrim tonom si večina držav članic še vedno prizadeva za diplomatsko rešitev sporov pred uradno uveljavitvijo povračilnih ukrepov, ki so načrtovani za 1. februar. Razmere ne puščajo veliko prostora za kompromise, saj evropski uradniki poudarjajo, da Grenlandije ne morejo predati ZDA. Stopnjevanje napetosti bi lahko neposredno vplivalo tudi na nadaljnjo podporo Ukrajini, saj bi trgovinska vojna med ključnimi zavezniki oslabila enotnost Zahoda. Evropski vrh upa, da bo grožnja s povračilnimi ukrepi spodbudila ameriški kongres k pritisku na Trumpovo administracijo za umiritev retorike.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.