Združene države Amerike izvedle zračni napad na mavzolej Huga Cháveza v Caracasu

Letalske sile Združenih držav Amerike so v okviru vojaške operacije v Venezueli napadle stavbo Cuartel de la Montaña v glavnem mestu Caracas. Gre za nekdanji vojaški muzej, ki so ga po smrti nekdanjega venezuelskega predsednika Huga Cháveza preuredili v njegov mavzolej in tam pokopali njegove posmrtne ostanke. Po navedbah agencije Bloomberg in poročilih prič s terena so v soseski, kjer stoji vojaški objekt, odjeknile močne eksplozije, kar potrjujejo tudi videoposnetki lokalnih prebivalcev na družbenih omrežjih. Napad na ta simbolno pomemben objekt predstavlja neposreden udarec na politično zapuščino nekdanjega voditelja in zaostruje že tako napete razmere v državi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na samem mavzoleju še niso znane, vendar dogodek označuje novo fazo v vojaškem posegu ZDA v Venezueli. Napad na vojaški objekt, ki služi kot spomenik, kaže na stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in oblastmi v Caracasu.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevni operaciji ZDA v Venezueli, v kateri naj bi aretirali predsednika Madura, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril, da bi lahko dogodki v Venezueli povzročili rast cen energentov. Nemški politik Friedrich Merz se je izognil oceni ameriških dejanj in poudaril pomen preprečevanja politične nestabilnosti v Venezueli.

Združene države Amerike so v noči na 3. januar sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za neizprosen akt vojaške agresije. Ameriške letalske sile so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas ter več drugih strateško pomembnih mest, vključno s provincami Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju vseh lokalnih virov so bili tarča napadov tako vojaški kot civilni objekti, vlada pa je v odziv na nastale razmere razglasila izredno stanje. Predsednik Nicolás Maduro naj bi bil po nekaterih navedbah ujet, medtem ko prestolnico pretresajo eksplozije in kaos. Operacija predstavlja dramatično zaostritev napetosti med državama, ki so se stopnjevale v zadnjih mesecih. Venezuelska vlada trdi, da gre za neupravičen napad na njihovo suverenost, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje kot nujno obrambo pred domnevnimi grožnjami nacionalni varnosti. Napadi so povzročili znatno materialno škodo in civilne žrtve, vendar natančno število slednjih še ni potrjeno. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi lahko ta konflikt resno destabiliziral celotno južnoameriško regijo in povzročil nov val beguncev ter motnje na naftnih trgih.