Iranski voditelj Hamenej označil provladne demonstracije za opozorilo Združenim državam Amerike

Ameriški predsednik Donald Trump je bil v zadnjih dneh obveščen o različnih možnostih za vojaške napade na Iran, ki vključujejo tako vojaške kot civilne cilje v Teheranu. Po poročanju ameriških medijev, vključno z New York Timesom, so bili načrti pripravljeni kot odziv na morebitno nasilno zatrtje množičnih protestov v Iranu, pri čemer je Trump večkrat opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo iranski režim začel pobijati demonstrante. Napetosti so se stopnjevale po strmem padcu iranskega riala, kar je sprožilo val demonstracij z zahtevami po odstopu ajatole Hameneja, v katerih je po podatkih humanitarnih organizacij v dveh tednih umrlo že več sto ljudi. Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je o razmerah v Iranu in Siriji že po telefonu pogovarjal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, medtem ko je iranska opozicija v izgnanstvu pozvala k odločnemu ukrepanju. Prestolednik v izgnanstvu Reza Pahlavi je predsednika Trumpa javno pozval, naj podpre protestno gibanje in "kači odreže glavo", s čimer bi trajno zavarovali interese iranskega ljudstva in stabilnost v regiji. Pahlavi trdi, da so protestniki opogumljeni zaradi napovedi o možnosti ameriškega vojaškega posredovanja, saj verjamejo, da jih Washington tokrat ne bo zapustil. Uradni Teheran je na grožnje odgovoril z opozorilom, da bo na vsakršno ameriško agresijo odgovoril s povračilnimi ukrepi proti Izraelu in ameriškim vojaškim bazam na Bližnjem vzhodu. Iransko vodstvo vztraja, da so protesti vodeni s strani tujih sil in pomenijo neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Kljub stopnjevanju retorike nekateri ameriški uradniki poudarjajo, da gre za standardno vojaško načrtovanje in da trenutno ni jasnih znakov o neposredno bližajočem se napadu.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je sporočilo, da je od vrnitve predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo januarja 2025 preklicalo več kot 100.000 vizumov, kar predstavlja rekorden podatek v zgodovini ameriških predsedniških mandatov. Po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva Tommyja Pigotta je tovrstna dejavnost del širše strategije za zagotavljanje nacionalne varnosti in suverenosti, pri čemer so se osredotočili predvsem na osebe s kazensko evidenco in tiste, ki so kršili pogoje bivanja. Med preklicanimi vizumi je tudi približno 8.000 študentskih, nekateri od njih so bili razveljavljeni na podlagi zakonodaje iz časa makartizma zaradi sodelovanja na protestih proti izraelskim vojaškim operacijam. Istočasno se predsednik Trump spopada z več mednarodnimi krizami, vključno z možnostjo vojaškega posredovanja v Iranu, kjer kljub ponudbi Teherana za diplomatska pogajanja o jedrskem programu Bela hiša ne izključuje zračnih napadov. Trump je prav tako napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki poslujejo z Iranom, s čimer želi doseči popolno gospodarsko osamljenost islamske republike. Napetosti se stopnjujejo tudi v Evropi zaradi Trumpovih ambicij po zavzetju Grenlandije. Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je opozoril, da bi morebitna uporaba vojaške sile na tem avtonomnem danskem ozemlju pomenila konec zavezništva Nato. Na domačem prizorišču zvezna država Illinois toži zvezno vlado zaradi domnevno neustavne in nevarne uporabe sile s strani ministrstva za domovinsko varnost pri izvajanju migracijske politike v Chicagu. Trump pa je prek družbenih omrežij opozoril na hude finančne posledice za ZDA, če bi vrhovno sodišče njegove carine razglasilo za neustavne, saj bi država v tem primeru podjetjem dolgovala več sto milijard dolarjev odškodnin.

Svetovalec in pomočnik iranskega vrhovnega voditelja sta ostro kritizirala nedavne izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede podpore nemirom v Iranu. Iranski predstavniki so poudarili, da si Združene države Amerike že od leta 1953 prizadevajo za destabilizacijo države in povzročanje nemirov. Po njihovih besedah Washington izkorišča notranje razmere za doseganje lastnih političnih ciljev, kar so označili za nadaljevanje desetletja dolge sovražne politike. Ob tem so iranski uradniki izpostavili, da prebivalci Irana jasno ločijo med upravičenimi protesti zaradi gospodarskih težav ter življenjskega standarda in zunaj vodjenimi provokacijami. Poudarili so, da iransko ljudstvo v ključnih trenutkih ravna zavestno in odgovorno, s čimer preprečuje uspeh tujih načrtov za destabilizacijo režima. Takšne izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Teheranom in Washingtonom, pri čemer Iran vztraja pri svoji suverenosti in zavrača kakršnokoli tujo podporo protestnim gibanjem.