Donald Trump napovedal 25-odstotne carine za vse države, ki trgujejo z Iranom

Iranski politiki, med njimi vidna predstavnika Saed Džalili in Hesamodin Ašna, so se ostro odzvali na zadnje grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, uperjene proti Iranu. Džalili je v svojem odzivu poudaril, da so Združene države Amerike v svojem delovanju »paralizirane«, s čimer je želel izničiti težo ameriških pritiskov. Odziv iranske strani je sledil Trumpovim javnim izjavam, v katerih je izrazil podporo protestnikom v Iranu in ponovil ostrejša stališča do teheranskega režima. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo v luči retorike nove ameriške administracije, ki ponovno uvaja politiko maksimalnega pritiska. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za neutemeljeno bahanje in vmešavanje v notranje zadeve države. Ašna je Trumpove besede označil za »pretiravanje«, kar odraža širši konsenz znotraj iranske politične elite, da se je treba ameriškim grožnjam zoperstaviti z odločnim diplomatskim in retoričnim odporom. Dogajanje kaže na poglabljanje diplomatskega prepada med državama še pred uradnim prevzemom oblasti v Beli hiši.

Urad za nadzor tujih sredstev pri ameriškem finančnem ministrstvu (OFAC) je v torek uvedel nove sankcije proti desetim posameznikom in pravnim osebam iz Irana in Venezuele. Ukrep je neposreden odziv na njihovo vpletenost v mednarodno trgovino z brezpilotnimi letalniki med omenjenima državama. Na seznamu sankcioniranih se je znašlo pet iranskih državljanov, en državljan Venezuele ter več podjetij, vključno z venezuelsko družbo, ki je po navedbah ameriških oblasti ključno prispevala k prenosu vojaške tehnologije. ZDA s temi ukrepi krepijo pritisk na Teheran in Caracas, saj želijo omejiti širjenje iranske tehnologije brezpilotnih letalnikov v latinskoameriški regiji. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja vseh vpletenih subjektov v jurisdikciji ZDA ter prepoved poslovanja ameriških državljanov in podjetij z njimi. Ta poteza sledi širšim prizadevanjem Washingtona za preprečevanje vojaškega sodelovanja med državami, ki so pod mednarodnim pritiskom.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru napovedal korenite gospodarske spremembe, ki vključujejo odpravo sistema več različnih menjalnih tečajev za ameriški dolar. Pezeškian je poudaril, da bo država opustila subvencionirana tečaja v višini 28.000 in 70.000 rialov, kar predstavlja poskus stabilizacije iranskega gospodarstva in zmanjšanja tržnih anomalij. Po njegovih besedah so tovrstni ukrepi nujni za vzpostavitev pravičnejšega finančnega sistema, ki ne bo več dopuščal posameznih privilegijev. Poleg gospodarskih reform je predsednik izpostavil pomen družbene in politične enotnosti v državi. Izjavil je, da v družbi ne bi smelo biti prostora za razkol in nesoglasja, če so vsi deležniki pripravljeni sprejeti resnico in ravnati pravično. Po njegovem prepričanju je politika brez pravičnosti obsojena na propad, zato je pozval k preglednemu in jasnemu dialogu, ki bi omogočil tesnejše sodelovanje med različnimi družbenimi skupinami v Iranu. Njegove izjave prihajajo v času, ko se država bori z visokimi stopnjami inflacije in mednarodnimi sankcijami.