Donald Trump zagrozil z uvedbo carin na evropsko blago zaradi vprašanja Grenlandije

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v imenu Francije zahteval sprožitev instrumenta Evropske unije za boj proti prisili (ACI) kot odziv na nove grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin. Macron je napovedane ukrepe Združenih držav Amerike označil za nesprejemljive, potem ko je Trump zagrozil z dodatnimi dajatvami za osem evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškim načrtom za prevzem Grenlandije. Francoski voditelj je poudaril, da bo Evropa na te grožnje odgovorila enotno in usklajeno. Instrument proti prisili, ki ga je Evropska unija sprejela junija 2023, je bil zasnovan kot nekakšen trgovinski "bazooka", vendar v praksi še nikoli ni bil uporabljen. Macron je ves dan v stikih z evropskimi kolegi, da bi zagotovil kolektivno obrambo evropskega trga pred gospodarskim izsiljevanjem. Spor se je zaostril predvsem zaradi danskega avtonomnega ozemlja Grenlandije, katerega morebitna priključitev ZDA je povzročila diplomatski razkol med Washingtonom in evropskimi zaveznicami. Analitiki ocenjujejo, da Macronova poteza pomeni prehod k bolj agresivni trgovinski politiki Evropske unije. Uporaba instrumenta ACI bi lahko vključevala protiukrepe, kot so omejitve dostopa do trga, carine na ameriško blago ali omejitve pri javnih naročilih. Macron s tem sporoča, da Evropa ne bo več popuščala pod pritiski Bele hiše, kar bi lahko vodilo v novo obdobje zaostrenih transatlantskih trgovinskih odnosov.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.