Trump se je norčeval iz Modija, bil kritiziran zaradi vodenja vlade in poskusov prevzema Grenlandije.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uradno napovedala umik Združenih držav Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, konvencij in pogodb, med katerimi je tudi Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Bela hiša je v memorandumu navedla, da so te institucije odvečne, slabo upravljane in v nasprotju z ameriškimi nacionalnimi interesi ter suverenostjo. Med tarčami umika so številne agencije pod okriljem ZN, ki se ukvarjajo s podnebjem, migracijami in delom, pa tudi druge organizacije, kot sta Mednarodni inštitut za demokracijo in volilno pomoč (IDEA) ter Globalni forum za boj proti terorizmu. Hkrati so se močno zaostrile napetosti znotraj zavezništva NATO zaradi Trumpovih ponovnih groženj z vojaškim zavzetjem Grenlandije. Predsednik je izrazil dvom o pripravljenosti zaveznic, da bi priskočile na pomoč ZDA, in poudaril, da brez ameriške vojaške moči zavezništvo nima prihodnosti. Analitiki opozarjajo, da bi poskus priključitve danskega polavtonomnega ozemlja lahko povzročil eksistencialno krizo severnoatlantskega zavezništva, saj bi se NATO prvič spopadel z notranjim oboroženim konfliktom med lastnimi članicami. Strateški pomen Grenlandije se povečuje zaradi taljenja ledu, ki odpira nove pomorske poti in dostop do naravnih virov, kar v regijo privablja tudi Rusijo in Kitajsko. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je potrdil, da je Grenlandija ključna za čezatlantsko obrambo, vendar je kritiziral Trumpov agresiven pristop. V ozadju diplomatskih sporov ostaja nejasna tudi vloga ZDA v koaliciji za Ukrajino, saj ameriški predstavniki na nedavnem vrhu niso podpisali skupne izjave, kar nekateri pripisujejo tehničnim razlogom, drugi pa političnemu odmiku nove administracije.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.