V ameriškem medijskem prostoru se krepijo razprave o primernosti predsednika Donalda Trumpa za opravljanje funkcije, pri čemer kritiki vlečejo vzporednice med njegovim vladanjem in zgodovinskimi primeri vladarjev, ki so izgubili stik z realnostjo. Avtorji prispevkov izpostavljajo Trumpovo domnevno upadanje razsodnosti in naraščajoči narcisizem, ki naj bi ga kazal skozi politiko spektakla namesto vsebinskega vodenja države. Takšno vedenje primerjajo z bavarskim kraljem Ludvikom II., ki so ga zaradi duševne neustreznosti in neracionalnega trošenja državnih sredstev odstranili s prestola.
Posebno pozornost so vzbudile nedavne Trumpove objave na družbenih omrežjih, zlasti videoposnetek vojaškega vdora v Venezuelo, opremljen s skladbo "Fortunate Son" skupine Creedence Clearwater Revival. Ironija uporabe protivojne pesmi, ki kritizira privilegirane posameznike, ki so se izognili vojaški obveznosti, je sprožila val ugibanj o namernosti takšnih provokacij. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za premišljeno strategijo uporabe protislovij in absurda, s katero želi administracija šokirati javnost in preusmeriti pozornost z vsebinskih vprašanj.
Republikanska stranka po mnenju kritikov zavestno ignorira te znake, kar naj bi predstavljalo dejansko grožnjo stabilnosti države. Namesto soočanja z vprašanji o predsednikovem duševnem zdravju in etiki, strankarski vrh dopušča uporabo estetike nesmisla, ki v javnosti povzroča odrevenelost in zmanjšuje odzivnost na resne politične krize. Kritiki opozarjajo, da bi takšna pasivnost lahko privedla do nepopravljivih posledic za ameriško demokracijo.
