Protesti v Iranu zaradi gospodarskih težav terjali več smrtnih žrtev

V južnem delu Irana so neznani napadalci v sredo napadli vladno poslopje, kar predstavlja novo zaostritev v valu nezadovoljstva, ki pretresa državo. Glavni iranski tožilec je v odziv na dogajanje napovedal odločen odgovor proti vsem poskusom povzročanja nestabilnosti. Spontani protesti, ki jih poganja globoko nezadovoljstvo zaradi gospodarske stagnacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, so se začeli v nedeljo na teheranski tržnici z mobilnimi telefoni, od koder so se razširili med študente in delavce po vsej državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom: naraščajočim zunanjim pritiskom in grožnjami z vojaškimi napadi ter notranjim uporom prebivalstva. Poročila o demonstracijah prihajajo iz več mest, kjer so trgovci v znak protesta zaprli svoje dejavnosti, študenti pa so organizirali zborovanja na univerzah. Varnostne sile so proti množicam, ki vzklikajo protivladna gesla, že uporabile solzivec, medtem ko se gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, kar povzroča vedno večje napetosti med oblastmi in civilno družbo.

V Iranu so se protesti, ki so jih sprožile visoke cene in gospodarska stagnacija, razširili iz prestolnice Teheran v ruralne province, pri čemer je v nasilnih spopadih umrlo najmanj sedem ljudi. Smrtne žrtve, ki vključujejo tako protestnike kot pripadnike varnostnih sil, so bile zabeležene predvsem v provincah Lorestan in Chaharmahal ter Bakhtiari, kjer biva etnična skupina Lurov. Gre za najmnožičnejše nemire v državi po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila vsesplošne proteste proti verskim oblastem. Čeprav so trenutni nemiri po intenzivnosti še vedno pod ravnjo tistih iz leta 2022, pa so se oblasti na širjenje nezadovoljstva odzvale s strožjimi ukrepi in uporabo sile. Na dogajanje v islamski republiki se je ostro odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je Iranu zagrozil s posledicami zaradi ubitih protestnikov. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in da pozorno spremljajo dejanja iranskega režima. Ameriški voditelj je obljubil podporo državljanom, ki so se podali na ulice zaradi nezadovoljstva z gospodarsko politiko teokratske vlade. Iranske oblasti po drugi strani trdijo, da so za destabilizacijo države odgovorni zunanji sovražniki, medtem ko napetosti v mestih, kot je Azna, ostajajo na kritični ravni.

Iranska vlada je po najobsežnejših protestih v zadnjih treh letih pozvala k dialogu z voditelji demonstracij, ki jih je sprožil strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda. Protesti so se začeli v nedeljo, ko je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost glede na ameriški dolar, kar je trgovce v središču Teherana prisililo k zaprtju trgovin. Nemiri so se hitro razširili iz prestolnice v druga večja mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, demonstracijam pa so se pridružili tudi študenti univerze Amirkabir. Predsednik države je pozval k upoštevanju legitimnih zahtev protestnikov, medtem ko se država spopada z visoko inflacijo in sesutjem valute. Na ulicah nekaterih mest so zabeležili spopade med protestniki in policijskimi enotami za obvladovanje izgredov, ki so uporabile solzivec. Trenutno dogajanje je neposredno povezano z nestabilnostjo na vrhu finančnih institucij in nezaupanjem v monetarno politiko države, kar je v preteklih dneh že povzročilo ugibanja o menjavah v vodstvu centralne banke.