Donald Trump okrepil pritiske za prevzem Grenlandije in odobril vojaško operacijo v Venezueli

Nemška vlada je potrdila, da bo 15. februarja na Grenlandijo napotila 13 vojakov, ki se bodo pridružili mednarodnim izvidniškim misijam evropskih držav. Odločitev sledi ponovnim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem prevzemu tega strateško pomembnega arktičnega otoka s strani Združenih držav Amerike. Podpredsednik grenlandske vlade je po srečanju voditeljev ZDA, Danske in Grenlandije v Beli hiši napovedal, da bo na otok v prihodnje prispelo še več enot zveze Nato. Poleg Nemčije so sodelovanje v evropski vojaški misiji na tem avtonomnem danskem ozemlju napovedale tudi Francija in nekatere nordijske države. Namen misije je izvajanje pomorskega nadzora in krepitev varnostne arhitekture v regiji, ki postaja vse bolj izpostavljena geopolitičnim ambicijam velesil. Grenlandske oblasti so ob tem poudarile, da je povečanje prisotnosti zavezniških sil odgovor na pritiske iz Washingtona in željo po zagotovitvi stabilnosti na Arktiki. Nemška napotitev enot, čeprav številčno majhna, simbolizira širši evropski odpor proti poskusom spreminjanja suverenosti na Arktiki. Grenlandski minister za finance in podpredsednik vlade Erik Jensen je pojasnil, da gre za usklajeno strategijo znotraj zavezništva, ki vključuje nadzor ključnih pomorskih poti in zaščito ozemeljske celovitosti v času povečanih napetosti med Zahodom in ZDA pod Trumpovim vodstvom.

Ameriški senat je z izidom 51 proti 50 glasov zavrnil resolucijo, ki bi omejila pooblastila predsednika Donalda Trumpa za uporabo vojaške sile proti Venezualeli brez predhodne odobritve kongresa. Do glasovanja je prišlo po tem, ko so ameriške sile izvedle operacijo v Venezueli, v kateri sta bila zajeta predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga. Odločilni glas proti omejitvi pooblastil je oddal podpredsednik J. D. Vance, s čimer je preprečil poskus dela zakonodajalcev, da bi uveljavili zakon o vojnih pooblastilih. Predsednik Trump je pred glasovanjem izvajal močan pritisk na republikanske senatorje, pri čemer je tiste, ki so sprva razmišljali o podpori omejitvam, javno označil za »zgube«. Njegova strategija pritiska je bila uspešna, saj sta dva republikanska senatorja v zadnjem trenutku spremenila svoje mnenje in podprla Belo hišo. S tem si je Trump zagotovil ohranitev absolutne oblasti nad vojaškimi operacijami v regiji, kar bi lahko vodilo v nadaljnjo stopnjevanje napetosti. Demokratska manjšina v senatu je skupaj z nekaterimi republikanci opozarjala na nevarnost neomejene predsedniške moči pri sprožanju oboroženih spopadov, vendar jim zaradi strankarske discipline v republikanskih vrstah ni uspelo zbrati zadostne večine. Dogajanje v Washingtonu odraža globoko politično polarizacijo in tesno povezanost med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti pod trenutnim vodstvom.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.