Iranske oblasti v povezavi s protesti pridržale tri tisoč ljudi

Iran je po dneh intenzivnih nemirov in začasnem zaprtju zračnega prostora ponovno sprostil letalski promet, medtem ko se država sooča z najhujšim valom nasilja po letu 1979. Protivladni protesti, ki so jih sprožile gospodarska kriza, visoka inflacija in politična represija, so prerasli v splošno ljudsko vstajo proti teokratskemu režimu ajatole Hameneja. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več kot 2.500 ljudi, več kot 18.000 pa jih je bilo aretiranih. Iranske oblasti so se na krizo odzvale z brutalno silo, nekateri visoki predstavniki režima pa so dogajanje označili za državljansko vojno. Napetosti so dosegle mednarodni vrhunec, ko je predsednik ZDA Donald Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem, če se nasilje nad civilisti ne bo končalo. Trump je kasneje trdil, da so ga iranske oblasti obvestile o prenehanju pobojev, kar je po njegovih besedah vodilo do umiritve neposrednih groženj z napadi. Kljub temu v javnosti ostajajo globoki pomisleki glede usode tisočev pridržanih protestnikov, ki jim grozijo hitri sodni postopki in stroge kazni. Posebno pozornost je pritegnil primer 26-letnega Erfana Soltanija, za katerega so sprva krožile informacije, da je bil obsojen na smrtno kazen brez ustrezne pravne pomoči. Iransko pravosodje je te navedbe kasneje zanikalo, vendar pa humanitarne organizacije opozarjajo, da režim uporablja grožnjo z usmrtitvami kot orodje za ustrahovanje prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj protestniki ne zahtevajo več le reform, temveč popolno zamenjavo sistema.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Iranske varnostne sile so po poročilih prebivalcev in nevladnih organizacij za človekove pravice v veliki meri zatrle vsesplošne protivladne proteste, ki so veljali za največji domači nemir po revoluciji leta 1979. Po navedbah borcev za človekove pravice je v krvavem zatiranju demonstracij življenje izgubilo več kot 2600 ljudi, državni mediji pa še vedno poročajo o novih aretacijah. Pakistanski študenti, ki so se vrnili iz Irana, so poročali o streljanju in nasilju v bližini študentskih naselij, kjer so bili med vrhuncem nemirov zaprti v svoje prostore. Teheran se je s silo odzval na proteste v času, ko so se zaostrili odnosi z Združenimi državami Amerike. Iransko vodstvo je s svojimi dejanji skušalo odvrniti morebitno posredovanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je večkrat zagrozil z ukrepanjem v podporo protestnikom, če se bo ubijanje nadaljevalo. Verski voditelji v državi so medtem javno obsodili vlogo ZDA pri spodbujanju nemirov in pozvali k najstrožjim kaznim, vključno s smrtno obsodbo, za ulovljene demonstrante. Kljub poročilom o umirjanju razmer na ulicah ostaja ozračje v državi napeto. Poročila o kršitvah človekovih pravic in visokem številu žrtev so sprožila mednarodne obsodbe, iranske oblasti pa vztrajajo pri uporabi represivnih sredstev za ohranitev teokratske ureditve. Strah pred neposrednim ameriškim napadom se je po zadnjih poročilih nekoliko zmanjšal, vendar napetosti med državama ostajajo na kritični ravni.