Vojaški nemiri in politična nestabilnost v tujini ter podelitev Nobelove nagrade za mir
Objavljeno: 13. 10. 2025 13:06
12. okt 12:24
Predsednik Madagaskarja je izjavil, da je v teku poskus državnega udara, potem ko so se pripadniki elitne vojaške enote pridružili protVladnim demonstracijam. Vojska je izrazila podporo protestom mladih in pozvala policijo k sodelovanju.
V Bangladešu so izbruhnili spopadi med policijo in vojaki, ki so se pridružili protestnikom, zahtevajoč odstop predsednika. Medtem pa je demokratična aktivistka prejela Nobelovo nagrado za mir, kar je sprožilo negodovanje vplivnega predsednika druge države, kar kaže na težave demokracije.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav dogajanje v Bangladešu in podelitev Nobelove nagrade za mir niso neposredno povezani s Slovenijo, opozarjajo na globalne trende politične nestabilnosti in pomen demokracije.
V Katmanduju so protestniki kljub policijski uri zažigali vladne urade in domove politikov. Vojska je patruljirala po ulicah, saj je država doživljala najhujše nemire v zadnjih desetletjih. Protesti so bili usmerjeni proti politikom in vladnim uradom, premier Oli pa naj bi pobegnil iz države. Po odstopu premierja Olija se je Nepal znašel v novi ustavni in politični krizi.
V Nepalu je vojska uvedla policijsko uro in nadzoruje Katmandu po dveh dneh nasilnih protikorupcijskih protestov, ki so se sprevrgli v požige in nasilje. Protestniki so zažgali parlament, kar je prisililo premierja k odstopu. Indija je zaradi nemirov okrepila varnost na meji z Nepalom in uvedla omejitve prehoda.
V Franciji so izbruhnili protesti, kjer so protestniki blokirali ceste in podžigali požare, policija pa je odgovorila s solzivcem. V Nepalu je vojska prevzela nadzor nad ulicami Katmanduja, po tem ko so protesti terjali 22 življenj in povzročili odstop premierja ter zažig parlamenta. Protestniki so zažgali tudi hišo predsednika vlade.
Nepal se sooča s politično negotovostjo in protesti, ki so izbruhnili zaradi prepovedi družbenih medijev in obtožb o korupciji. Protesti so zahtevali najmanj 30 življenj, premier KP Sharma Oli pa je odstopil. Vojska je bila napotena za vzpostavitev reda, uvedena je bila policijska ura. Nekdanji indijski ambasadorji pozivajo k pozornemu spremljanju razmer. Medtem pa v Melbournu policija opozarja na možne spopade med skrajno desnimi in skrajno levimi protestniki.
Nepal se sooča s hudimi političnimi nemiri, ki so jih sprožili protesti proti prepovedi družbenih medijev in obtožbe o korupciji. Protesti so bili nasilni, z zažiganjem vladnih poslopij in smrtnimi žrtvami, kar je pripeljalo do odstopa premierja K.P. Sharma Olija. Vojska je prevzela nadzor nad varnostjo, poskuša pa se tudi dogovoriti z voditelji protestov o imenovanju začasnega premierja. V Franciji so medtem potekali protesti "Blokiraj vse", kjer je policija aretirala več sto ljudi, protesti pa so potekali tudi ob imenovanju novega premierja.
Arpit Sharma, sin politika AAP Vikasa Sharme in znan trol Rahulja Gandhija, je pozval indijsko mladino, naj sledi zgledu nasilnih protestov v Nepalu proti indijski vladi. Hkrati se Poljska komunistična partija sooča z grožnjo prepovedi, o čemer bo ustavno sodišče odločalo 1. oktobra. Partija poziva k mednarodni solidarnosti in ukrepanju proti politični represiji na Poljskem.
Čeprav dogajanje v Bangladešu in podelitev Nobelove nagrade za mir niso neposredno povezani s Slovenijo, opozarjajo na globalne trende politične nestabilnosti in pomen demokracije.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.