APDEJT.si

Visoki zakonodajalec v nemški koaliciji pod vodstvom Friedricha Merza je pozval Berlin, naj razmisli o sankcijah proti Izraelu, vključno z delno ustavitvijo izvoza orožja ali začasno prekinitvijo političnega sporazuma na ravni Evropske unije. Siemtje Moeller, namestnica vodje Socialnih demokratov, meni, da izraelska vlada ne bo spremenila smeri brez zunanjega pritiska. Pobuda prihaja po njegovem potovanju v regijo.

Kreml ne izključuje možnosti srečanja med Putinom in Zelenskim, vendar šele po posvetovanjih na strokovni ravni. Trump je ponovil, da bodo sankcije stopile v veljavo, če Rusija do 8. avgusta ne bo pristala na prekinitev ognja. Putin in Lukašenko sta poslala sporočila Ameriki in Evropi iz samostana v Rusiji.

Donald Trump je napovedal znatno zvišanje ameriških carin na indijsko blago, ker naj bi Indija s kupovanjem ruske nafte podpirala rusko vojno v Ukrajini in s tem služila. Pred tem je Trump uvedel 15-odstotne carine za večino izvoza iz Evropske unije in dosegel dogovor o nakupu ameriške energije s strani EU v vrednosti 750 milijard dolarjev. Napovedal je tudi, da bo poslal dve ameriški jedrski podmornici v "ustrezne regije". Poleg tega je usmeril Ministrstvo za domovinsko varnost, da prepreči moškim športnikom iz tujine tekmovanje v ženskih športih v ZDA. Elon Musk pa je doniral 15 milijonov dolarjev Trumpu in republikanskim političnim akcijskim odborom.

Trumpova administracija je kritizirala Združeno kraljestvo, Francijo in Kanado zaradi načrtov o priznanju Palestine, pri čemer je sekretar Marco Rubio njihove poteze označil za "nerodne". Kanada naj bi se pridružila Franciji in Veliki Britaniji pri uradnem priznanju palestinske države na Generalni skupščini ZN septembra. Portugalska prav tako razmišlja o priznanju palestinske države in se bo o tem posvetovala s političnimi voditelji in predsednikom.

Novoizvoljeni poljski predsednik Karol Nawrocki je v svojem prvem telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pozval Ukrajino, da se sooči z zgodovinskimi pritožbami, kar kaže na ostrejši ton v odnosih med državama, kljub ponovni potrditvi podpore Ukrajini v boju proti Rusiji. Poljska s tem nakazuje spremembo v svoji politiki do Ukrajine, s poudarkom na reševanju bilateralnih sporov.

ZDA so dosegle dogovor z Južno Korejo, po katerem bodo uvedle 15-odstotno tarifo na uvoz iz te države, kar je manj od prvotno predlaganih 25 odstotkov. Južna Koreja se je tudi zavezala k investiciji v ZDA v višini 350 milijard ameriških dolarjev. Hkrati so EU in ZDA rešile svoj tarifni spor, pri čemer bo veljala 15-odstotna tarifa na večino izvoza iz EU v ZDA, Evropa pa ne bo uvedla novih protitarif. Donald Trump in Ursula von der Leyen sta se dogovorila tudi o obsežnih nakupih energije.

Google in Microsoft sta napovedala, da bosta spoštovala kodeks ravnanja Evropske unije za splošno umetno inteligenco, ki si prizadeva ustvariti prožne in močne varnostne smernice. Meta pa se s tem ne strinja in kodeksa ne bo podpisala, saj meni, da je pretiran.

Evropska komisija pričakuje, da bodo Združene države do petka uvedle dogovorjeno zgornjo mejo 15-odstotnih carin. Scott Bessent, nekdanji finančni minister pod predsednikom Donaldom Trumpom, je izjavil, da sta ZDA in Kitajska blizu sklenitve trgovinskega sporazuma.

Nemška vlada se sooča s precejšnjimi finančnimi izzivi, saj se trudi zapolniti proračunsko vrzel, ocenjeno na 200 milijard evrov. Kabinet je sprejel predlog proračuna za leto 2026, vendar ni pojasnil, kako namerava rešiti to težavo. Proračun vključuje rekordne investicije in povečanje izdatkov za obrambo.

Evropa se je uspela izogniti trgovinski vojni z ZDA, vendar je njena industrijska konkurenčnost še vedno ogrožena zaradi nestabilnosti cen fosilnih goriv in pomanjkljivosti na trgu z električno energijo. Kritiki opozarjajo, da bi predlagani 750 milijard dolarjev vreden energetski dogovor z ZDA lahko ogrozil podnebne cilje EU in njeno energetsko varnost, saj bi jo potencialno zaklenil v odvisnost od fosilnih goriv.

Pojavljajo se skrbi glede domnevnega 'usklajevanja s potuhom' Združenega kraljestva z Evropsko unijo po brexitu, saj vlada avtomobilskim proizvajalcem svetuje, naj domnevajo usklajenost varnostne tehnologije z evropskimi pravili. Jacob Rees-Mogg je kritiziral vodjo laburistov Sir Keir Starmerja, da se kaže v luči 'gospoda drugega referenduma', hkrati pa trdi, da bo premier izgubil svoboščine brexita v avtomobilski industriji zaradi 'dinamičnega usklajevanja' z EU. Medtem se Združeno kraljestvo trudi ohraniti standarde dobrega počutja živali v dogovoru o 'ponovnem zagonu' brexita, saj uradniki poudarjajo, da ne želijo 'tekme do dna glede standardov'.

V Nemčiji se povečuje pritisk na kanclerja Merza, naj sprejme ostrejši stališče do Izraela glede Gaze, saj je izoliran med evropskimi voditelji zaradi zavračanja prekinitve raziskovalnih vezi EU z Izraelom. Medtem ko Nemčija stoji ob strani, Litva preko obrambnega ministrstva poudarja pomen dialoga z Izraelom na področju obrambe in varnosti. Švedska vlada je povabila Socialdemokrate k sodelovanju pri pritisku na Izrael, da bi prepričali več držav k zaostritvi tona. Na Nizozemskem izraelski veleposlanik Modi Ephraim kritizira sankcije, kar je sprožilo ostre odzive, ki jih označujejo za poskus utišanja kritik. Članek iz Nizozemske kritizira veleposlanikovo izjavo in jo označuje za poskus utišanja kritikov izraelske politike.

Italija je poklicala ruskega veleposlanika in odločno zavrnila obtožbe Kremlja o "govorih sovraštva" proti Rusiji. Moskva je namreč na seznam "rusofobov" uvrstila visoke italijanske uradnike, vključno s predsednikom Sergiom Mattarello in zunanjim ministrom Antoniom Tajanijem. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ruske obtožbe označila za propagando, saj se je Italija odzvala na ruski "črni seznam", ki vključuje tudi druge evropske politike.

Združene države Amerike so v zadnjem času uvedle dodatne sankcije proti Iranu, s poudarkom na iranskih naftnih poslih. Tarča sankcij so bila tudi kitajska, indijska in turška podjetja. Washington je s tem nadaljeval kampanjo "maksimalnega pritiska", katere cilj je prekinitev nezakonitih prihodkov, namenjenih islamskemu režimu v Teheranu.

Ukrajinski parlament je razveljavil sporno zakonodajo, ki je omejevala neodvisnost dveh protikorupcijskih agencij. Ta poteza sledi množičnim protestom po vsej državi, s katerimi so državljani pritiskali na vlado in zakonodajalce, naj obnovijo neodvisnost omenjenih teles. Glasovanje o novem zakonu je bilo napovedano za četrtek, dan po tem, ko so se protestniki zbrali na ulicah Kijeva in drugih mest, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo z omejevanjem boja proti korupciji.

Evropska komisija je predstavila prostovoljni standard poročanja o trajnosti, namenjen poenostavitvi zahtev za mala in srednja podjetja (MSP), ki niso zajeta v direktivi o poročanju o trajnosti podjetij (CSRD). Cilj je olajšati MSP-jem odzivanje na specifične zahteve po informacijah o trajnosti s strani velikih finančnih institucij in podjetij, kar bo zmanjšalo administrativno breme za te poslovne subjekte.

Teresa Ribera, izvršna podpredsednica Evropske komisije in namestnica predsednice Ursule von der Leyen, je pozvala k odločnejšemu ukrepanju Evropske unije glede razmer v Izraelu in Gazi. Opozorila je, da bo zgodovina sodila EU zaradi neuspeha pri obravnavanju situacije na Bližnjem vzhodu. Ribera je izrazila obžalovanje, da blok ni zavzel močnega stališča proti izraelskemu "nesorazmernemu odzivu" v Gazi.

Jordanski kralj je razmere v Gazi označil za najhujšo humanitarno katastrofo v moderni zgodovini. Ugledne izraelske osebnosti so v odprtem pismu ostro obsodile izraelsko stradanje prebivalstva Gaze in pozvale mednarodno skupnost k ukrepanju. Donald Trump je izrazil zaskrbljenost zaradi slik iz Gaze in kritiziral Izrael, kar kaže na morebitno spremembo stališča ZDA do konflikta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro kritiziral nov trgovinski sporazum med EU in ZDA in Komisiji EU očital pomanjkanje pogajalske moči. Poudaril je, da bi se morali pogajalci »bati«, saj Evropa ne vidi sebe dovolj kot gospodarsko silo in bi morala biti strahospoštovana.

Moldavijska predsednica Maia Sandu je opozorila, da Rusija načrtuje "brezprimerno" vmešavanje v septembrske volitve v Moldaviji, ki so predvidene za 28. september. Sandujeva, ki je naklonjena EU, je ponovno izrazila prepričanje, da si Rusija prizadeva nadzorovati Moldavijo že od jeseni naprej. Nižja stopnja novih informacij je povezana z obtožbami, da Rusija pripravlja obsežno vmešavanje v parlamentarne volitve, ki bodo 28. septembra. Predhodne obtožbe so bile bolj splošne in se niso nanašale na točen datum volitev.