APDEJT.si

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026 v višini 520,5 milijarde evrov, kljub opozorilom finančnega ministra pred ponovnim soočanjem s proračunskimi težavami. V Berlinu so poročali o zaključku praznovanj pri Brandenburških vratih, medtem ko je bilo predhodno potrjenih rekordnih 126,7 milijarde evrov investicij ob načrtovanih 174,3 milijarde evrov posojil.

Zanimanje za jedrsko energijo po svetu narašča, saj se države spopadajo z vse večjim povpraševanjem po električni energiji, potrebo po zagotovitvi zanesljivih virov in zmanjšanju emisij ogljika. Jedrska energija se ponovno ocenjuje kot ključni del energetske mešanice. Rusija si prizadeva za jedrsko diplomacijo v tujini, pri čemer je ruska državna jedrska korporacija Rosatom, vodilna v svetovni jedrski industriji, podpisala memorandum o sodelovanju z ministrstvom za energetiko Nigra. Ta obsežen dogovor pokriva rudarjenje urana, proizvodnjo električne energije in druga področja, kar kaže na strateški pomen jedrske energije in njen vpliv na globalne geopolitične odnose.

Države članice Evropske unije niso uspele zbrati zadostne podpore za izključitev Izraela iz raziskovalnega sklada Horizon Europe. Evropska komisija je sicer predlagala delno prekinitev sodelovanja Izraela v programu, kar bi prizadelo startupe in inovativna mala podjetja, ne pa neposredno univerz.

Združeno kraljestvo je ostro zavrnilo obtožbe slovaškega premierja Roberta Fica, da naj bi London posegal v slovaške volitve leta 2023. Fico je pred tem zagrozil, da bo zadevo obravnaval s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Evropska unija je predlagala zamrznitev 1,5 milijarde evrov finančne pomoči Ukrajini. Odločitev je bila sprejeta, ker Kijev ni v celoti izpolnil zavez glede reform, zlasti na področju boja proti korupciji in krepitve pravne države. Ukrajina je sicer izvedla 13 od 16 dogovorjenih ukrepov v okviru 50-milijardnega mehanizma pomoči, vendar preostali trije ključni ukrepi, ki vplivajo na transparentnost in nadzor porabe sredstev, niso bili izvedeni. Predvideno je, da bodo sredstva sproščena šele po izpolnitvi preostalih zavez.

Podjetje Google se je odločilo podpisati kodeks ravnanja Evropske unije za razvoj generativne umetne inteligence. Ta poteza naj bi okrepila prizadevanja za regulacijo umetne inteligence kljub nasprotovanju Mete in pritisku iz ZDA. Odločitev Googla je prišla le nekaj dni po tem, ko je ameriški tehnološki velikan Meta napovedal, da dokumenta ne bo podpisal, saj navaja "pravne negotovosti".

Nemški proizvajalec športnih oblačil Adidas je napovedal zvišanje cen, saj so ameriške carine povzročile stroške v višini 200 milijonov evrov. Delnice podjetja so padle, kljub temu da so se dobički podvojili. Večino izdelkov Adidas dobavlja iz Vietnama in Indonezije.

Silvio Berlusconi, nekdanji italijanski premier, še naprej vpliva na nemško medijsko pokrajino, kar povzroča nelagodje v Berlinu. Nemška prestolnica je zaskrbljena zaradi poskusov Berlusconijevih naslednikov, da bi prevzeli nadzor nad ključno nemško medijsko skupino. Val politične nostalgije je preplavil tiskovno konferenco nemške vlade v Berlinu, ko je bilo naznanjeno, da bo Berlusconi eden naslednjih visokih gostov, ki bo obiskal kanclerja Friedricha Merza, kar je sprožilo razpravo o njegovih potezah v medijski industriji in njihovem vplivu na nemško politiko in medije.

Pariške volitve so se izkazale za politično minsko polje tako za predsednika Emmanuela Macrona kot za francosko desnico. Kandidatura Rachide Dati, ki jo pestijo škandali, prihaja v občutljivem času za Macrona, saj se njegova blagovna znamka opira na etiko in prekinitev s staro politiko. Bitka za predstavitev najbolj elegantne pariške četrti se je spremenila v notranji konflikt znotraj desničarske politične družine, ki nasproti postavlja evropskega veterana Michela Barnierja in ministrico Rachido Dati, vpleteno v škandale.

Nemško koalicijsko vlado pestijo napeti odnosi zaradi prihodnjega proračuna, saj se do leta 2029 obeta luknja v višini več kot 170 milijard evrov. Kabinet bo danes potrdil finančni načrt do leta 2029, kljub temu pa so že vidne razlike v pogledih med koalicijskimi partnerji glede reševanja finančne vrzeli. Hkrati pa se prihodnji proračun za leto 2026, ki ga bo morala sprejeti morebitna vlada pod vodstvom Merza, že sooča s potrebo po milijardnih varčevalnih ukrepih na nekaterih področjih, medtem ko so drugi sektorji priča povečanim izdatkom.

Donald Trump je dosegel pomemben trgovinski sporazum z Evropsko unijo, ki je privolila v široke carine na evropski izvoz v ZDA in druge koncesije, da bi se izognila še višjim dajatvam. Ruski premier Dmitrij Medvedjev je sporazum označil za 'ponižujočega' za EU. Trump bo imel tudi zadnjo besedo pri morebitnem podaljšanju trgovinskega premirja s Kitajsko.

Moskva je izrazila nezadovoljstvo z napredkom v diplomatskih pogovorih z ZDA, pri čemer je Kremlj dejal, da pogovori "ne napredujejo nikamor hitro" in zahtevajo "pobudo obeh strani". Ruske oblasti so opazile "upočasnitev" prizadevanj za obnovo vezi z Združenimi državami Amerike, kar kaže na pomanjkanje napredka pri izboljšanju odnosov.

Na Irskem so vložili tožbo za prekinitev vojaške trgovine z Izraelom in domnevni nezakonit prevoz orožja skozi irski zračni prostor. V Bruslju so razpravljali o morebitni prekinitvi sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu Horizon, vendar zaenkrat ni bilo soglasja med državami članicami.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napovedi globalne gospodarske rasti, saj učinki ameriških carin niso bili tako močni, kot so sprva pričakovali. IMF je tudi svetoval Banki Anglije, naj v letu 2025 zniža obrestne mere vsaj dvakrat, da bi spodbudila gospodarstvo Združenega kraljestva.

Južna Afrika je obtožila ZDA, da s poudarkom na netrgovinskih vprašanjih ovirajo dogovor, hkrati pa je njen visoki uradnik ponudil izgovore za neuspeh dogovora. Južnoafriški trgovinski minister je izjavil, da Južna Afrika ne bo povrnila carin, ki so jih uvedle ZDA, temveč je predlagala lažji izvoz ZDA in ponudila dogovore v več sektorjih, da bi preprečila uvedbo ameriških carin.

Novi dogovor med ZDA in EU o carinah je prizadel nemške avtomobilske proizvajalce, kot so Volkswagen, Mercedes in BMW, saj se bodo morali v ZDA na novo organizirati. Evropska unija je z odporom sprejela 15-odstotne carine na izvoz v ZDA brez uvedbe novih protiukrepov. Medtem ko bo uvoz ameriških avtomobilov v EU v prihodnosti potekal brez carin, nemška industrija, vključno z Združenjem nemške industrije (BDI), dogovor označuje za veliko breme in udarec za evropsko gospodarstvo. Razpravlja se o tem, ali gre za katastrofo ali za najboljši možni slab dogovor.

Evropska unija se približuje uvedbi sankcij proti Izraelu, medtem ko se pogajanja z ZDA o pomembnem sporazumu bližajo morebitnemu neuspehu. Poleg tega Kitajska pritiska na evropske poslance zaradi Tajvana, zaščitni ukrepi za jeklo pa vplivajo na države EFTA. Hkrati se v Španiji poglablja vladna kriza. Evropska komisija medtem odpira vrata Turčiji za vstop v EU s pogajanji o brezvizumskem režimu za potovanje po schengenskem območju, kar bi lahko bistveno spremenilo življenje v Evropi in na Nizozemskem. Strokovnjaki menijo, da je o tem nujno dobro premisliti.

Kitajska bo izvajala zakonsko regulacijo v zvezi s poslom s pristanišči CK Hutchison, je sporočilo zunanje ministrstvo. Hongkonško podjetje CK Hutchison Holdings Limited razmišlja o vključitvi velikega strateškega kitajskega investitorja v konzorcij pod vodstvom ZDA za skupno razpravo o poslu s pristanišči v Panamskem prekopu. Predlagana vključitev kitajskega ladjarja COSCO v prodajo pristanišč CK Hutchison je potencialna zmaga za Peking v strateškem sektorju, vendar posel še zdaleč ni dokončan in bi se lahko soočil z odporom Washingtona, navajajo viri in analitiki.

Novi trgovinski dogovor med ZDA in EU je bil v Latviji, po besedah Zīleta, ocenjen kot politična zmaga za ZDA, saj je Evropa v pogajanjih zavzela šibko pozicijo. Zīle je menil, da je trenutni položaj Evrope posledica njene splošne šibkosti.

Španska vlada pod vodstvom Pedra Sáncheza se izogiba komentarjem glede spornega dogovora s kitajskim tehnološkim gigantom Huaweiem, kljub zaskrbljenosti, ki jo izražata Evropska unija in Združene države Amerike. Sánchezovo molk o tej zadevi je povzročil pomisleke v Bruslju in Washingtonu. Medtem ko je Sánchez izrazil zadržano podporo novemu trgovinskemu sporazumu med EU in ZDA, ki vključuje 15-odstotno carino na izvoz EU v ZDA, je francoski premier François Bayrou ta sporazum označil za 'akt podrejanja' in 'temen dan' za Evropo, kritizirajoč Bruselj, da se je uklonil ameriškim pritiskom.