APDEJT.si

Kitajska je zgradila večino hidroelektrarn na reki Mekong, s čimer je pomembno vplivala na gospodarsko in okoljsko podobo jugovzhodne Azije. Poleg tega je začela gradnjo ogromne hidroelektrarne, ki bo postala največja na svetu, kar bi lahko predstavljalo strateško prednost za Kitajsko v odnosu do Indije in Bangladeša. V Tibetu Kitajska nadaljuje z ambicioznim in kontroverznim projektom hidroelektrarne Medog, ki naj bi s svojo velikostjo presegla celo jez Treh sotesk, kar odpira vprašanja o okoljskih posledicah in morebitni "vojni" z vodo v času globalnega boja proti podnebnim spremembam.

Ameriško sodišče je razveljavilo izvršni ukaz Donalda Trumpa o prepovedi državljanstva ob rojstvu, s čimer je zavrnilo predsednikovo potezo kot protiustavno. V medtem se Velika Britanija in Avstralija trudita pokazati zavezanost k sodelovanju v okviru pakta AUKUS, zlasti glede jedrskih podmornic, medtem ko Washington preučuje obrambni pakt. Trump je prav tako podpisal pomemben ukaz, ki bi lahko sprožil pravno vojno s študentskimi športniki, ki se borijo za večje finančne nagrade. Britanski premier pa bo ob Trumpovem obisku Škotske izpostavil pomen zmanjšanja carin na jeklo in krepitve vezi med državama.

Savdska Arabija je pozdravila odločitev Francije o priznanju Palestine. Medtem je nizozemski politik Frans Timmermans potrdil svojo izjavo, da bi Nizozemska morala v skladu s Francijo priznati Palestino kot državo, pri čemer je poudaril, da je priznanje nujno za mir.

Evropska unija in Kitajska sta na enodnevnem vrhu v Pekingu potrdili krepitev sodelovanja na področju podnebnih sprememb, pri čemer sta globalne podnebne sporazume označili za ključno podlago mednarodnega podnebnega sodelovanja. Kljub temu se nista uspeli uskladiti glede vprašanj trgovine in vojne v Ukrajini, kjer ostajajo pomembne razlike med obema stranema.

Po poročanju več člankov je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump izrazil globoko žalost ob novici o smrti legendarnemu rokoborca Hulk Hogana. Trump je Hogana označil za "odličnega prijatelja" in se v svojih izjavah spomnil njunih posebnih skupnih trenutkov ter poudaril svoje "čustvene" odzive na njegovo smrt. Članki omenjajo tudi Hogana kot "superoboževalca" Trumpa in njegov občasni cilj postati predsednik ZDA, kar nakazuje na tesne in večplastne vezi med obema javnima osebnostma, ki segajo tudi v svet rokoborbe.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zvečer prispel na Škotsko na štiridnevni zasebni obisk. Med bivanjem se bo mudil na dveh svojih igriščih za golf v Ayrshireu in Aberdeenshireu, odprl pa je tudi novo. Trumpov obisk, ki je bil označen kot "cirkus", je spremljal pričakovan val protestov, zaradi česar je bila škotska policija v izrednem stanju, saj so bile "vse oči uprte v ta majhen košček Škotske". Številni lokalni prebivalci niso pozdravili njegovega obiska, med razlogi pa so bili njegovi napovedani carinski ukrepi glede viskija in kritičen pogled na njegovo politiko do Ukrajine.

Britanska podjetja so zaradi negotovosti glede groženj s carinskimi dajatvami ZDA in višjih davkov zmanjšala število zaposlenih v največjem obsegu od februarja. Medtem pa EU in ZDA sklepata trgovinski dogovor, pri čemer se EU pogaja o omejitvi prihodnjih dajatev na farmacevtske izdelke na 15 odstotkov, vendar pa se EU ni uspelo izogniti 50-odstotni carini na jeklo.

Švedska agencija za migracije je v svojem poročilu, ki ga je pripravila s pomočjo švedske službe za zaposlovanje, opredelila dva poklicna profila – kuharje in pomočnike v kuhinji ter čistilce – kot poklice z "visokim tveganjem" za pridobitev delovnih dovoljenj. Te kategorije so del širšega seznama 152 poklicev, ki jih je agencija predlagala za morebitno izjemo od prihodnje nove sheme minimalnih plač. Cilj te predlagane izjeme je omogočiti, da bi približno 150 poklicev bilo izvzetih iz zahteve glede dohodka za delovna dovoljenja, če in ko bo vlada uresničila svoje načrte za nadaljnje zvišanje te zahteve.

Evropska unija in Kitajska sta na vrhu v Pekingu potrdili zavezanost k podnebnim ukrepom, pri čemer so se strinjali, da so globalni podnebni sporazumi temelj mednarodnega podnebnega sodelovanja. Kljub napetostim glede trgovine in kritičnih surovin niso dosegli dogovora o teh vprašanjih. Strinjali so se, da o trgovinskih vprašanjih, glede katerih obstajajo temeljne razlike, trenutno ne bo nadaljnjih dogovorov.

Evropska unija in Združene države Amerike naj bi se v zadnji fazi pogajanj pripravljale na sklenitev dogovora glede trgovinskih carin. Po poročilih naj bi bil sporazum "na dosegu roke", kar pomeni, da se lahko obeta konec trgovinskega spora, ki ga je zaostril predsednik Trump. Evropska unija je ob tem tudi že določila seznam izdelkov, na katere bi v primeru neuspeha pogajanj in nadaljevanja povračilnih ukrepov uvedla visoke carine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po množičnih protestih in kritikah Evropske unije odobril nov protikorupcijski osnutek zakona, ki naj bi zagotovil neodvisnost protikorupcijskih organov. Ta poteza predstavlja obrat v primerjavi s prejšnjimi spremembami, ki so generalnemu tožilcu dale večji nadzor nad temi telesi. Zelenski naj bi se o tem posvetoval tudi s Keirjem Starmerjem.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svetovalnem mnenju ponovno poudarilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami. Sodišče je potrdilo, da lahko države, ki so prizadete, zahtevajo povračilo škode od velikih onesnaževalcev, s čimer je zmanjšalo možnost nacionalne neaktivnosti glede podnebnih sprememb.

V Ukrajini so izbruhnili protesti, ki jih je sprožil nov zakon, ki predsedniku Volodimirju Zelenskemu daje večja pooblastila nad dvema ključnima protikorupcijskima agencijama. Kritiki menijo, da zakon spodkopava neodvisnost Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva, kar je povzročilo ogorčenje med državljani in opozorila iz evropskih prestolnic. Zelenski je kot odziv obljubil nov predlog zakona, s katerim naj bi pomiril kritike in odpravil zaskrbljenost glede enotnosti v času vojne.

Evropska centralna banka (ECB) je ohranila obrestne mere na nespremenjeni ravni, predvsem zaradi negotovosti, ki jo povzročajo nove carine, uvedene s strani administracije predsednika Trumpa. Kljub tej odločitvi analitiki napovedujejo vsaj še eno znižanje obrestne mere za 0,25 odstotne točke pred koncem leta 2025, kar nakazuje na pričakovanja nadaljnjega sproščanja denarne politike ob morebitnem poslabšanju gospodarskih razmer.

Evropska unija je zeleno luč prižgala za uvedbo povračilnih ukrepov v vrednosti 93 milijard evrov, če bi propadla pogajanja z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta poteza predstavlja konsolidacijo evropskega odpora proti ameriškim trgovinskim pritiskom. "Ena velika lista" je naslov članka, ki ga je objavil EURACTIV.pl, in povzema dnevniški "briefing" iz evropskih prestolnic z dne 24. julija, ki podrobno opisuje potek svetovne trgovinske vojne.

Madžarske oblasti so irski rap skupini Kneecap prepovedale vstop v državo za tri leta, kar je preprečilo njihov načrtovani nastop na festivalu Sziget. Kot razlog so navedli obtožbe o "antisemitskem sovražnem govoru" in "javnem poveličevanju" skupine Hamas. Skupina je bila deležna kritik tudi v Glastonburyju, madžarska vlada pa je glasbenike obtožila, da izrekajo "hvalnico" militantni skupini Hamas.

Evropska komisija je predstavila nove smernice v okviru Zakona o digitalnih storitvah (DSA), ki določajo pričakovanja glede varovanja otrok na spletnih platformah. Nekatere države članice EU že uvajajo ukrepe za omejitev dostopa otrok do družbenih omrežij, s čimer krepijo spletno zaščito mladoletnikov. Ti ukrepi so odziv na potrebo po boljšem nadzoru in varnosti otrok v digitalnem okolju.

Današnja izdaja Europa Kompakt poroča o več ključnih temah. Charles Michel je nagovoril vprašanje Kitajske, medtem ko je ukrajinski poslanec kritiziral ravnanje Bruslja glede korupcijskih obtožb. Evropska komisija je ponovno zagnala postopek za zakon o enakosti. Medtem so se veleposlaniki EU zbrali v Grčiji. Posebej izpostavljena je kritika zelenega poslanca v Evropskem parlamentu, ki poziva EU k močnejšemu pritisku na Kijev za preklic spornih odločitev glede protikorupcijskih organov v Ukrajini.

Španski premier Pedro Sánchez se je znašel pod vse večjim notranjim pritiskom, da bi sprejel strožjo migracijsko politiko. V času, ko Evropa zaostruje svoj diskurz o migracijah, v Španiji naraščajo protesti proti priseljevanju, javno mnenje pa se vse bolj nagiba v desno. Visoke številke prošenj za azil so migracije ponovno postavile na špansko politično agendo, s čimer se je Sánchez znašel v položaju, ko je "glas iz množice" v primerjavi z ostalimi evropskimi voditelji, ki se odzivajo na naraščajoče skrbi svojih državljanov.

Na napetih pogajanjih ob 50-letnici diplomatskih odnosov je Evropska unija pozvala Kitajsko, naj pritisne na Rusijo za prekinitev vojne v Ukrajini. Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril pomen pravilnih strateških odločitev obeh velesil, medtem ko EU od Pekinga zahteva tudi uravnoteženje trgovinskih odnosov, ki jih zaznamuje globoko ekonomsko neravnovesje in vse večje politične razlike.