V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so preiskovalci identificirali prve štiri žrtve katastrofalnega požara, ki je v novoletni noči uničil priljubljen bar. Po navedbah kantonalne policije so bili identificirani štirje švicarski državljani, med katerimi sta bila tudi dva mladoletnika. Njihove posmrtne ostanke so že predali svojcem. Tragični dogodek je skupno zahteval 40 življenj, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih. Požar se je razplamtel v nabito polnem lokalu med praznovanjem prehoda v novo leto, kar je otežilo evakuacijo in reševanje obiskovalcev. Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je med poškodovanimi 16 francoskih državljanov, devet oseb pa še vedno pogrešajo oziroma jih niso uspeli locirati. Švicarske oblasti so sprožile obsežno preiskavo proti lastnikoma bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Medtem ko se delo forenzikov nadaljuje, se družine žrtev in lokalni prebivalci zbirajo pred uničenim objektom, da bi se poklonili spominu na preminule. Identifikacijski postopki bodo zaradi stopnje poškodb teles po predvidevanjih policije trajali še več dni.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil s kazenskimi obtožbami. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo. V Venezueli so se pojavile trditve, da ima ameriški napad 'cionistične podtone'.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel položaj 112. župana mesta New York in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter najmlajša oseba v zadnjem stoletju na čelu te ameriške metropole. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel na dveh ločenih slovesnostih. Prva je potekala ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je ob prisotnosti pravosodne ministrice zvezne države New York Letitie James položil roko na koran. Druga, javna slovesnost je potekala čez dan pred mestno hišo, kjer mu je ob prisotnosti tisočih privržencev zaprisego predal ameriški senator Bernie Sanders. V svojem prvem govoru je Mamdani napovedal »novo dobo« za New York in poudaril, da bo vladal v skladu s svojimi socialističnimi načeli. Med njegove prednostne naloge sodijo reševanje stanovanjske problematike, zagotovitev brezplačnega avtobusnega prevoza in univerzalno otroško varstvo. Kot svojo prvo uradno dejanje je preklical več izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po njegovi obtožbi zaradi korupcije. Mamdani je obljubil, da bo mestno oblast osredotočil na potrebe delavskega razreda in ne na interese milijarderjev ali oligarhov, hkrati pa je zagotovil judovski skupnosti v mestu, da bo ščitil njihovo varnost.

Preiskava je pokazala, da so ognjemeti, pritrjeni na steklenice šampanjca, najverjetneje zanetili usodni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so se ognjemeti približali stropu. V požaru je umrlo najmanj 47 ljudi, identificirali pa so le eno žrtev. Priče so opisale prizore s šampanjskimi steklenicami in ognjemeti. Papež Leo in drugi so se odzvali na tragedijo.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je po skrivnostnem izginotju Nicolása Madura prevzela vlogo najvišje politične avtoritete v državi, je od Združenih držav Amerike javno zahtevala dokaz, da je predsednik še vedno živ. Rodríguezova je situacijo označila za ugrabitev in grobo kršitev venezuelske suverenosti, kar bi po njenih besedah lahko vodilo v nadaljnjo eskalacijo napetosti. Medtem ko podpredsednica trdi, da gre za zunanjo agresijo, se v mednarodni javnosti vrstijo ugibanja o prihodnosti države. Po venezuelski ustavi bi morala Rodríguezova v primeru odsotnosti predsednika uradno prevzeti vodenje države, vendar se hkrati krepijo vprašanja o možnosti vzpona opozicije, ki uživa podporo Washingtona. Razmere v Caracasu so izjemno negotove, saj uradne institucije niso podale pojasnil o Madurovi lokaciji ali zdravstvenem stanju, kar povzroča politično vakuuma v enem najbolj nestabilnih obdobij države. Združene države Amerike se na obtožbe o vpletenosti v domnevno ugrabitev še niso uradno odzvale, vendar so se v preteklosti že spopadale z očitki o izvajanju prikritih operacij v Venezueli. Trenutni razvoj dogodkov predstavlja kritično prelomnico, ki bi lahko korenito spremenila geopolitično podobo regije, predvsem zaradi venezuelskih naravnih virov in strateškega pomena v Karibskem morju.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je cena bitcoina dvignila proti 93.000 dolarjem, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Kritiki so opazili Trumpovo zaspanost med tiskovno konferenco o napadu. Intervencija je sprožila razpravo o spremembi režima v Veliki Britaniji, pri čemer nekateri mediji kritizirajo poročanje BBC in Guardiana. Trumpova izjava o "vodenju" Venezuele s strani ZDA je spodbudila zanimanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron. Uvedba izraza "Donroejeva doktrina" za upravičevanje invazije pa je sprožila zaskrbljenost med zavezniki.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Po tragičnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj, so oblasti identificirale prve štiri žrtve. Preiskovalci se osredotočajo na preverjanje varnostnih ukrepov v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo. Preživeli so opisali začetno zmedo, saj so sprva mislili, da je požar le šala.

Po zajetju Nicolása Madura so v Santiagu potekala praznovanja. V Latinski Ameriki je ameriška intervencija povzročila razdeljenost med državami. Guvernerji brazilskih zveznih držav Goiás in Paraná so javno podprli ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Donald Trump je razkril podrobnosti o nočnem napadu na Venezuelo in strmoglavljenju Nicolasa Madura, ki ga je označil za napad, kakršnega ni bilo že od druge svetovne vojne. ZDA so izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Valerian Stan je izjavil, da ima Trumpova Amerika namen boriti se proti diktatorskim režimom in globalizmu brez Boga. Po zajetju Madura se pojavljajo kritike glede sporočil.

V nemški prestolnici je v ponedeljek prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij v jugozahodnem delu mesta. Prekinitev oskrbe je povzročil požar na več kablih na mostu v bližini ene izmed mestnih elektrarn. Gasilci so požar hitro pogasili, vendar je poškodovana infrastruktura povzročila takojšnjo zaustavitev dobave energije za tisoče uporabnikov. Policija incident preiskuje kot sumljivo dejanje in ne izključuje možnosti namernega požiga s političnim ali kriminalnim ozadjem. Preiskovalci se osredotočajo na sledi, ki bi lahko potrdile hipotezo o sabotaži kritične infrastrukture. Čeprav so tehnične ekipe nemudoma začele s sanacijo, je dogodek ponovno sprožil razprave o varnosti energetskega omrežja v Nemčiji. V incidentu ni bilo poročil o poškodovanih osebah, nastala pa je precejšnja gospodarska škoda.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.