Združene države Amerike so izvedle obsežen napad na Venezuelo, zaradi česar je venezuelska vlada to dejanje označila za imperialistični napad in pozvala državljane k protestom. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da Madura in njegovo ženo čaka sojenje v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z mamili in narkoterorizmu. ZDA naj bi med prehodnim obdobjem 'upravljale' Venezuelo, kar odpira nova pravna vprašanja.

Visoki venezuelski uradnik je izjavil, da vlada ostaja enotna za predsednikom Nicolásom Madurom, kljub negotovosti po njegovi aretaciji s strani ZDA. Pred sodiščem v New Yorku so potekali protesti, kjer so nekateri slavili Madurovo aretacijo, drugi pa obsojali ameriški imperializem. V Ottawi so protestniki pozvali kanadsko vlado k obsodbi Madurove odstavitve.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.

Po prijetju Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Poudaril je, da bo Maduro odgovarjal pred sodiščem v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Trump je razkril tudi načrte za prihodnost Venezuele, ki vključujejo tranzicijo oblasti, upravljanje naftne infrastrukture in morebitno vojaško prisotnost.

Kitajska je obsodila ZDA zaradi aretacije Nicolása Madura in zahtevala njegovo izpustitev ter zagotovitev njegove varnosti. Indijski ameriški zakonodajalci so kritizirali Trumpovo odločitev o uporabi vojaške sile v Venezueli. Benjamin Netanjahu je pohvalil Trumpa za napad ZDA na Venezuelo in zajetje Madura. Trump je tudi napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja vstopila v Venezuelo. Obstajajo tveganja pri nadzoru režima, ki ga je vodil Nicolás Maduro.

Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v letalsko bazo Stewart Air National Guard v New Yorku. Po poročanju ameriških medijev naj bi ameriška operacija zahtevala približno 40 življenj. Na spletu je zaokrožil posnetek Madura v lisicah in natikačih med 'Perp Walkom'. Satelitski posnetki razkrivajo obseg uničenja po ameriškem vojaškem posegu. Macron je 'sprejel na znanje' konec 'diktature'.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Delcy Rodriguez prisegla kot začasna predsednica Venezuele. Sojenje Maduru zaradi narkoterorizma se je začelo v New Yorku, kamor so ga prepeljali skupaj z ženo. Rodriguezova je ZDA pozvala k sodelovanju, vendar je zavrnila trditve Trumpa in napovedala, da ne bo sodelovala z njim.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju izgnale. Maduro je obtožen "narkoterorizma" in "vojnih zločinov". Francoska senatorka Hélène Conway-Mouret se sprašuje, kakšne vzvode ima svet za uveljavljanje spoštovanja mednarodnega prava. ZDA so bombardirale venezuelsko prestolnico in njeno okolico, kar je privedlo do zajetja predsednika Madura in njegove žene.

Po zajetju Nicolasa Madura se pojavljajo ugibanja o prihodnosti Venezuele. Elon Musk je predlagal Marca Rubia za predsednika Venezuele. ZDA so izvedle bombardiranje Caracasa. Trump pa naj bi po poročanju francoskih medijev izrazil željo po aneksiji Grenlandije, kar je povzročilo odziv Francije in solidarnost z Dansko.

Po zajetju Madura je ameriški predsednik Trump napovedal, da bo ameriško zavezništvo z Venezuelo zagotovilo, da bodo Venezuelci bogati, neodvisni in varni. Poudaril je, da je aretacija Madura opozorilo drugim državam in dokaz o prevladi ZDA na zahodni polobli. Trump je izrazil dvome o sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje Venezuele in opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, naj bo previden.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

Ameriške specialne sile so v soboto, 3. januarja, v okviru obsežne operacije v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah ameriških virov so Madura po zajetju nemudoma začeli pripravljati na prevoz v New York, kjer mu bodo predvidoma sodili zaradi večkratnih obtožb, povezanih z narkoterorizmom, korupcijo in kršitvami človekovih pravic. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je sprožila mešane mednarodne odzive. Medtem ko so argentinske oblasti in venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado potezo pozdravili kot začetek svobode za državo, je brazilski predsednik Lula da Silva napad ostro obsodil. Brazilski voditelj je dejanje označil za nesprejemljivo prekoračitev meja suverenosti in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. ZDA so Madura že dlje časa obtoževale vodenja kriminalnega kartela 'Soles', ki naj bi se ukvarjal s tihotapljenjem mamil in sistemskim uničevanjem venezuelske naftne industrije. Zaradi teh obtožb je bila za njegovo zajetje že pred časom razpisana visoka denarna nagrada. Trenutno stanje v Venezueli po zajetju ostaja negotovo, saj dogodek predstavlja enega največjih neposrednih vojaških posegov ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolása Madura z zavezanimi očmi in lisicami na rokah na krovu ameriške vojne ladje USS. Francoska tiskovna agencija France-Presse (AFP) poroča, da je bil Maduro ujet. Britanski mediji so poročali, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno v operacijo.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Francoski politični voditelji, predvsem iz vrst levice in zelenih, so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Jean-Luc Mélenchon, Marine Tondelier in Olivier Faure so preko družbenih omrežij izrazili nasprotovanje ameriškemu posredovanju, ki dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Odzivi prihajajo v času, ko Washington opravičuje svoje dejavnosti z bojem proti mednarodnemu kriminalu in trgovini z drogami, kar pa kritiki označujejo za nedopusten poseg v suverenost tuje države. Medtem ko evropski politiki izražajo zaskrbljenost, ameriška javnost na dogajanje gleda z določeno mero ravnodušnosti. Prva poročila kažejo, da povprečni državljani ZDA niso močno ganjeni nad vojaškim posredovanjem, kljub temu da operacija predstavlja vrhunec enoletnega zaostrovanja odnosov med Caracasom in Washingtonom. Operacija je bila sprožena po tem, ko je administracija Donalda Trumpa več venezuelskih skupin označila za teroristične organizacije, kar je Pentagonu omogočilo pripravo neposrednih vojaških načrtov.

V Združenih narodih je potekala nujna seja Varnostnega sveta zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli. Poleg Nicolása Madura je bila aretirana in izgnana v ZDA tudi njegova soproga Cilia Flores. Obtožena je »narkoterorizma« in »zločinov proti človeštvu«.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na venezuelsko prestolnico Karakas. Trump je na tiskovni konferenci v Palm Beachu na Floridi potrdil operacijo in poudaril, da gre za jasno opozorilo vsem, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ZDA. Ameriška administracija je ob tem napovedala, da bo Washington neposredno usmerjal razvoj dogodkov v državi vse do vzpostavitve mirnega prehoda oblasti. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenih omrežij sporočil, da se bo venezuelski predsednik Nicolás Maduro moral spopadati z roko pravice zaradi svojih zločinov. Po navedbah ameriških uradnikov so napadi usmerjeni proti režimu, ki ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z mamili in kršenja človekovih pravic. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih vojaških dejavnosti na območju Karibov, kjer so ZDA že prej uničevale logistične centre in plovila. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, saj Trumpova administracija ne izključuje nadaljnjih ukrepov za dosego zamenjave režima. Ta poteza pomeni drastičen odmik od pretekle politike omejenih sankcij in tajnih operacij k neposredni vojaški intervenciji na tleh suverene države. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi stopnjevanje konflikta lahko povzročilo obsežno humanitarno krizo v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prvi Američan južnoazijskega porekla ter najmlajša oseba v zadnjem stoletju na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel na dveh ločenih slovesnostih. Prva je potekala ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je ob prisotnosti newyorške državne tožilke Letitie James položil roko na Koran. Druga, javna slovesnost, se je odvila čez dan na stopnicah mestne hiše, kjer je zaprisego vodil senator Bernie Sanders ob podpori kongresnice Alexandrie Ocasio-Cortez. Novi župan je v svojem prvem nagovoru napovedal »novo obdobje« za New York in obljubil, da bo vladal v imenu delavskega razreda ter se spopadal s krizo cenovne dostopnosti bivanja. Med svojimi prvimi ukrepi je Mamdani preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po njegovi obtožbi zaradi korupcije, vključno s tistimi, ki so se nanašali na javna naročila in Izrael. Napovedal je ambiciozen program, ki vključuje univerzalno varstvo otrok, dostopne najemnine in brezplačen avtobusni prevoz, hkrati pa je zagotovil judovski skupnosti, da bo kot župan ščitil vse prebivalce mesta.