Nato je napovedal, da bodo vse članice letos dosegle cilj porabe za obrambo v višini 2 % BDP. Kljub temu le tri države izpolnjujejo novejši in ambicioznejši cilj 3,5-odstotne porabe. Portugalska bo letos za obrambo namenila 5,9 milijarde evrov in bo tako dosegla cilj Nata.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Izraelski obrambni minister Katz je nakazal na tekoče izraelske operacije v Siriji, kjer naj bi IDF deloval v bližini Damaska in Quneitre. Izraelska vojska je izvedla kopenski napad blizu Damaska, kar je prvi tovrstni napad po padcu Bašarja al-Assada. Medtem se v Gazi nadaljujejo izraelski napadi, ki povzročajo številne civilne žrtve. Pakistan je obsodil izraelske napade na Gazo in Sirijo, pri čemer jih je označil za očitne kršitve mednarodnega prava.

ZDA so opozorile na "verodostojna poročila", da Hamas načrtuje neizbežen napad na civiliste v Gazi, kar bi pomenilo kršitev sporazuma o prekinitvi ognja. Izrael je medtem sporočil, da je v okviru dogovora o premirju, ki ga podpirajo ZDA, pridobil posmrtne ostanke dveh talcev, ki jih je izročil Hamas.

Dva ruska vojaška lovca sta za približno 18 sekund vstopila v zračni prostor Litve, članice NATA. Zaradi incidenta je NATO v Litvi dvignil bojna letala.

V Franciji bo od 1. januarja 2026 obvezna ponovna tehnična kontrola za vozila, ki so še vedno opremljena z nevarnimi zračnimi blazinami Takata. Ministrstvo za promet je napovedalo, da bodo morala ta vozila na ponovni pregled, da se zagotovi popravilo oziroma zamenjava teh blazin. Zračne blazine Takata so bile namreč odgovorne za številne smrtne nesreče.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

Donald Trump je med srečanjem z Volodimirjem Zelenskim zavrnil dobavo raket Tomahawk Ukrajini in pozval obe strani k takojšnji ustavitvi vojne. Zelenski je po srečanju opravil telefonske pogovore z evropskimi voditelji in izrazil upanje, da bo Trump pritisnil na Putina, da ustavi vojno. Trump naj bi Madžarsko izbral za srečanje s Putinom, ker mu je madžarski premier Viktor Orban všeč.

Hamas je objavil imena 20 izraelskih talcev, ki jih bo izpustil v zameno za palestinske zapornike. Izraelske obrambne sile so potrdile, da je Hamas Rdečemu križu v Gazi predal prvih sedem talcev. Med njimi je tudi državljan Srbije, Alon Ohel. V okviru dogovora naj bi bilo izpuščenih skoraj 2000 palestinskih zapornikov, med njimi 250 obsojenih na dosmrtni zapor.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

V Egiptu so potekala posredna pogajanja med delegacijama Izraela in Hamasa pod pokroviteljstvom ZDA. Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki se je zgodil 7. oktobra 2023. Nadaljujejo se prizadevanja za dosego premirja in izpustitev talcev. Medtem so izraelske skrajno desničarske skupine izrazile željo po priključitvi Gaze.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal s kitajskim kolegom Xijem Jinpingom v Južni Koreji, kjer sta se pogovarjala o znižanju carin in ohranjanju pretoka redkih zemelj. Trump se je srečal tudi z južnokorejskim predsednikom Leejem Jae-myungom na srečanju APEC v Gyeongjuju, kjer so razpravljali o naložbah in tarifah. ZDA nadaljujejo s pospeševanjem načrta za dosego neodvisnosti na področju redkih zemelj.

Benjamin Netanjahu je pred srečanjem z Donaldom Trumpom izjavil, da Izrael pripravlja nov načrt za prekinitev ognja s podporo Bele hiše. Pogovori med Trumpom in Netanjahujem naj bi pospešili dogovor o končanju vojne v Gazi. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi preseglo 66.000.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je pohvalil odločitev predsednika Donalda Trumpa, da Ukrajini ne dobavi raket Tomahawk. Hkrati naj bi Trump odobril dobavo protiletalskih raketnih sistemov Patriot Ukrajini, kot je sporočila ukrajinska predsedniška administracija.

Madžarski premier Viktor Orban se je pogovarjal z Donaldom Trumpom, pripravljajo pa se tudi na srečanje med Trumpom in Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Govori se o drugem mirovnem vrhu med Trumpom in Putinom v Budimpešti v dveh tednih. Zelenski je izjavil, da so ruski droni napadli njegovo rojstno mesto v Ukrajini. Telefonski pogovor med Putinom in Trumpom bi lahko spodbudil obnovitev mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu.

Izrael je obtožil Hamas kršenja premirja in izvedel napade na območju Gaze, pri čemer naj bi izraelske letalske sile napadle območje Rafe. Palestinski viri so poročali, da je izraelska mornarica močno obstreljevala obalo. Hamas je zanikal obtožbe ZDA o načrtovanju kršitve premirja. Po podatkih medijske pisarne v Gazi naj bi Izrael od 1. oktobra zagrešil 47 kršitev premirja, v katerih je umrlo 38 Palestincev.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Donald Trump je ukazal obnovo testiranja jedrskega orožja v ZDA, s čimer naj bi se država postavila ob bok Rusiji in Kitajski. Kot razlog za to odločitev je navedel njune programe razvoja jedrskega orožja. Trump je obrambno ministrstvo pozval k takojšnji izvedbi testiranj.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.