Izraelska vojska je sporočila, da so njene letalske sile izvedle napade na Sano, pri čemer so ciljale na poveljniške centre Hutijev, skladišča dronov in centre za urjenje. V napadih naj bi bilo ubitih več deset borcev. Napad z dronom iz Jemna na Eilat je ranil najmanj 22 ljudi, od tega dva huje.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so aktivirale mehanizem za hitro ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi neupoštevanja obveznosti glede jedrskega programa. Iranski predstavniki so potezo označili za "neupravičeno in nezakonito" ter obljubili odgovor. Varnostni svet ZN je na zahtevo evropskih sil razpravljal o ponovni uvedbi sankcij proti Islamski republiki.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Avstralska banka ANZ se je strinjala s plačilom rekordne kazni v višini 240 milijonov avstralskih dolarjev (160 milijonov ameriških dolarjev) zaradi neprimernega ravnanja, ki je oškodovalo več deset tisoč strank, vključno z zaračunavanjem stroškov umrlim strankam. Banka je bila kritizirana, ker je izneverila zaupanje Avstralcev.

Francoski regulator za avdiovizualne in digitalne medije, Arcom, je izrazil zaskrbljenost zaradi vse pogostejše uporabe družbenih omrežij med otroki, mlajšimi od 13 let, kljub uradni prepovedi. Študija je pokazala, da kar 44 % otrok dostopa do teh omrežij pred dopolnjenim 13. letom, pri čemer 22 % otrok začne uporabljati družbena omrežja celo pred 10. letom. Arcom si prizadeva za učinkovitejši nadzor starosti in prilagoditev nastavitev za mladoletnike, da bi zmanjšal tveganja, kot so kibernetsko nasilje in izpostavljenost neprimerni vsebini.

Po podatkih Nata naj bi le tri države leta 2025 dosegle nov cilj izdatkov za obrambo, ki znaša 3,5 % BDP. Kljub temu naj bi do konca leta 2025 vseh 32 članic zavezništva doseglo prvotni cilj 2 % BDP za obrambo. Francija, Nemčija in Nizozemska so ta cilj dosegle že leta 2024. Španska vlada je sporočila, da je Španija prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za obrambo, kar je bil cilj Nata, sprejet pred 11 leti. Nato naj bi zdaj želel povečati izdatke na 5 % BDP.

NATO je potrdil, da bodo vse države članice letos dosegle cilj 2 % BDP za obrambo. Junija so voditelji zveze NATO sprejeli novo zavezo o povečanju izdatkov za organizacijo na 5 % BDP v naslednjem desetletju. Španija bo cilj 2% dosegla leta 2025.

Španija je prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za vojaško porabo, s čimer izpolnjuje cilj NATO za leto 2025. Kljub temu pa podatki kažejo, da le malo držav članic NATO bo doseglo novi cilj porabe za obrambo, ki je bil dvignjen na 3,5 % BDP. Francija, Nemčija in Nizozemska so že dosegle prvotni cilj 2 % BDP.

Donald Trump je izjavil, da je treba končati pokol v Ukrajini, kar predstavlja odmik od politike Bidenove administracije. Hkrati poteka preiskava proti Johnu Boltonu, nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost, ki naj bi posredoval tajne informacije tuji državi. Preiskava se je začela pod vodstvom Joeja Bidna, kar meče senco na celoten primer.

Severnoameriško poveljstvo zračne obrambe (NORAD) je sporočilo, da so ameriške sile prestregle ruska lovska letala in bombnike v bližini Aljaske. Incident se je zgodil že večkrat letos. Madžarska lovska letala, ki so nameščena v Litvi, so prav tako 25. septembra prestregla ruska letala, ki so se približevala Natovemu zračnemu prostoru. Letala niso vstopila v zračni prostor ZDA ali Kanade.

Po prepovedi udeležbe navijačem Maccabi Tel Aviv na tekmi proti Aston Villi zaradi varnostnih pomislekov je sledilo ogorčenje. Izraelska vlada je prepoved označila za 'sramotno'. Keir Starmer je obsodil odločitev, britanske oblasti pa so začele prizadevanja za preklic prepovedi.

Grški zunanji minister je izjavil, da bo Grčija zagotovila varno plovbo ladjam, ki so del mednarodne flotile za Gazo, v svojih vodah in o tem obvestila Izrael. Španija se je pridružila Italiji pri pošiljanju vojaške ladje za pomoč flotili.

Strokovnjaki ZN so obtožili izraelsko vojsko, da je »neposredno vpletena« v izginotja Palestincev na lokacijah za razdeljevanje pomoči humanitarne fundacije Gaza, kjer naj bi lakota dosegla »kritično točko«.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je prispel v Izrael, medtem ko je Izrael okrepil napade na severno Gazo, pri tem porušil visoko zgradbo in ubil najmanj 12 Palestincev. Benjamin Netanjahu je kljub kritikam opozoril Katar, naj izžene ali preganja voditelje Hamasa, sicer se bo soočil z izraelsko akcijo.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

V letu 2024 je na francoskih avtocestah s cestninjenjem umrlo 129 ljudi, kar je manj kot 182 v letu 2023. Združenje francoskih avtocestnih družb je sporočilo, da so zabeležili 114 smrtnih nesreč, medtem ko jih je bilo leto prej 164.

V Dohi je potekal arabsko-islamski vrh, kjer so obsodili izraelski napad na Katar in poudarili, da ogroža prizadevanja za normalizacijo odnosov z arabskimi državami. Katarski premier je pozval mednarodno skupnost, naj sankcionira Izrael. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je obžaloval smrt sina voditelja Hamasa Khalila al-Hayya v izraelskem napadu v Katarju.

Ruandska vlada je potrdila, da je v državo sredi avgusta prispelo sedem migrantov iz Združenih držav Amerike v skladu s sporazumom o preselitvi. Ruanda je pred tem napovedala, da bo sprejela do 250 deportirancev iz ZDA.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe, 20 pa je bilo ranjenih. Med napadi je bila poškodovana tudi delegacija Evropske unije v Kijevu. Ukrajinske sile so medtem izvedle uspešen napad z droni na rusko korveto v Azovskem morju, ki je bila začasno izključena iz službe. Predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen je obsodila ruske napade na Kijev.

Nato je napovedal, da bodo vse članice letos dosegle cilj porabe za obrambo v višini 2 % BDP. Kljub temu le tri države izpolnjujejo novejši in ambicioznejši cilj 3,5-odstotne porabe. Portugalska bo letos za obrambo namenila 5,9 milijarde evrov in bo tako dosegla cilj Nata.