APDEJT.si

Vladimir Putin je odgovoril Donaldu Trumpu na njegovo izjavo, da je Rusija "tiger iz papirja", in dejal, da je morda uporabil ta izraz ironično. Namignil je tudi, da bi lahko bil NATO prav tako "tiger iz papirja". Ponovno je izrazil podporo Trumpovemu mirovnemu načrtu za Bližnji vzhod.

Grenlandski premier je izrazil željo po tesnejšem sodelovanju z Evropsko unijo v luči ozemeljskih teženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Poudaril je, da Grenland ponuja številne priložnosti za razvoj in da si želi okrepiti sodelovanje z EU.

Rusija je preko svoje zunanje ministrice Marije Zaharove sporočila, da s Zahodom ni v hladni vojni, temveč v 'ognjenem' konfliktu. Zaharova je obtožila Evropsko unijo in NATO, da lažeta o ruskih operacijah sabotaže, s čimer naj bi upravičevali visoko vojaško porabo. Te izjave prihajajo v času vojne v Ukrajini.

Policija je napad pred sinagogo v Manchestru označila za teroristično dejanje. Identificirali so žrtvi napada kot Adrijana Dolbija (53) in Melvina Kravica (66). V preiskavi je šokanten obrat, saj obstaja možnost, da je eno od žrtev ubil policijski strel. Aretirane so bile še tri osebe. Policija je poostrila varnostne ukrepe v bližini judovskih objektov v Londonu in obljubila boj proti antisemitizmu.

V napadu z nožem pred sinagogo v Manchestru so umrle tri osebe, štiri pa so bile huje ranjene. Policija je ubila napadalca. Zaradi napada so poostrili varnostne ukrepe v judovskih verskih objektih po celotnem Združenem kraljestvu.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je v Kopenhagnu sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Med srečanjem sta govorila o energetskem sodelovanju med državama.

Izraelske sile so ustavile floto ladij, ki so poskušale dostaviti humanitarno pomoč v Gazo. Med pridržanimi je srbski študent Ognjen Marković in poljski poslanec Franciszek Sterczewski. Poljsko zunanje ministrstvo se je odzvalo na posnetek poslanca, ki trdi, da so ga ugrabile izraelske okupacijske sile. Aktivisti so poročali o približevanju več kot 20 izraelskih plovil. Italijanski mediji poročajo, da so aktiviste ustavili in jih bodo vrnili domov, morda zaradi prizadevanj italijanske vlade.

Izraelska mornarica je zaustavila flotilo s humanitarno pomočjo za Gazo. Začeli so se postopki deportacije aktivistov. Emmanuel Macron je pozval k zaščiti francoskih državljanov na brodovih. Hrvaška državljanka Morana Miljanović ni kontaktirala hrvaškega veleposlaništva v Izraelu. Izrael je napadel flotilo pomoči za Gazo, aktiviste pa so nasilno odvedli.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal izgon celotne izraelske diplomatske delegacije iz Kolumbije zaradi izraelskega posredovanja proti aktivističnim ladjam, namenjenim Gazi, in zaradi poročil o pridržanju dveh kolumbijskih državljanov s strani izraelskih sil. Petro je prav tako prekinil sporazum o prosti trgovini z Izraelom.

Rusija ne priznava ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov proti Iranu, je dejal ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzja. Na vprašanje novinarjev, ali bo Moskva izvajala te ukrepe, je odgovoril, da Rusija ne priznava ponovne uvedbe sankcij. Združeni narodi so ponovno uvedli embargo na orožje in druge sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa.

Predsednik FIFA, Gianni Infantino, je ponovno poudaril, da FIFA ne more reševati geopolitičnih problemov in se zato ne bo politično vmešavala v konflikte, kot je situacija v Gazi. Zavrnil je pozive k izključitvi Izraela iz mednarodnih tekmovanj, poudarjajoč, da je poslanstvo FIFA združevanje, ne reševanje političnih sporov.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Kopenhagnu udeležil sedmega vrha Evropske politične skupnosti. Voditelji iz cele Evrope so se zbrali, da bi razpravljali o varnosti in podpori Ukrajini, ki sta bili na vrhu dnevnega reda.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je obtožil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sabotira srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ker naj ne bi želel nadaljevati pogajanj z Rusijo. Peskov je tudi izjavil, da nezakonito prisvajanje zamrznjene ruske imovine ne bo ostalo brez odziva.

Papež Leo je ostro kritiziral imigracijsko politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer je izrazil dvom o skladnosti teh politik s katoliškim naukom o življenju. Njegove izjave so najostrejša kritika do zdaj glede te problematike.

Arabski svet je pozdravil Trumpov načrt za končanje izraelske vojne v Gazi. Bahrajnsko zunanje ministrstvo je načrt označilo za pozitivno pobudo. Trump je dejal, da ima Hamas še tri do štiri dni časa za odgovor na načrt, ki med drugim predvideva izpustitev talcev in ustanovitev odbora Palestincev pod vodstvom ZDA. Trump je tudi izjavil, da se bo zadeva končala zelo žalostno, če Hamas ne bo sprejel načrta. Po njegovih besedah se strinjajo vse arabske in muslimanske države ter Izrael, čaka se le še na Hamas.

Zaradi izklopa interneta, ki ga je odredila talibanska vlada, je glavno letališče v Afganistanu obstalo. Izklop je bil prvi tovrstni na državni ravni, odkar so se talibani avgusta 2021 vrnili na oblast, in naj bi bil del boja proti nemorali.

Izrael je podprl 20-točkovni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Premier Benjamin Netanjahu se je strinjal z načrtom, vendar si je pridržal pravico do nadaljevanja vojaških operacij. Uspeh načrta je odvisen od Hamasa.

Ameriški predsednik Donald Trump je Hamasu postavil rok tri do štiri dni za odziv na mirovni načrt za Gazo, ki ga je predstavil skupaj z izraelskim premierjem. Hamas je napovedal, da bo predlog obravnaval. Visoki predstavnik Hamasa je dejal, da bodo voditelji skupine opravili interne razprave in pogovore z drugimi palestinskimi frakcijami, preden bodo odgovorili na Trumpov predlog. Svetovni voditelji so podprli Trumpov načrt za končanje spopadov.

Benjamin Netanyahu je po predstavitvi Trumpovega načrta za Gazo zanikal, da bi sprejel načelo palestinske države in napovedal, da bo izraelska vojska ostala na območju. Islamski džihad je načrt označil za recept za uničenje celotne regije. Po drugi strani naj bi Netanyahu dobil skoraj vse, kar je želel, kljub mednarodni izolaciji.

Kremlj je obtožil moldavske oblasti, da so preprečile stotisočem moldavskim državljanom, ki živijo v Rusiji, da bi glasovali na parlamentarnih volitvah, saj naj bi jim bili na voljo samo dve volišči. Po podatkih ruskih uradnikov v Rusiji živi okoli 500.000 moldavskih državljanov. Opozicija v Moldaviji napoveduje pritožbe.