Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino sprejela resolucijo, ki od Izraela zahteva, da omogoči neomejen humanitarni dostop do Gaze, ustavi napade na objekte ZN in se kot okupacijska sila drži mednarodnega prava. Hrvaška se je pri glasovanju vzdržala, čeprav je Urad predsednika predlagal glasovanje 'za'. Resolucijo je predložila Norveška skupaj z drugimi državami.

Mednarodne skupine za človekove pravice so obsodile ponovno aretacijo Nobelove nagrajenke za mir Narges Mohammadi v Iranu. Iranske oblasti so jo aretirale skupaj z drugimi aktivisti med protestom in trdijo, da je bil namen aretacije zaščititi jih pred trdolinijaši, kar aktivisti zanikajo. Nobelov odbor je aretacijo obsodil in pozval k njeni takojšnji izpustitvi.

V Zagrebu so s panelom obeležili 30. obletnico Daytonskega sporazuma, pri čemer so udeleženci poudarili ključno vlogo Združenih držav Amerike pri zagotavljanju miru v Bosni in Hercegovini. Opozorili so, da bi rešitev za Ukrajino lahko vplivala na BiH.

Francija je blokirala poglavji 11 in 13 v pogajanjih Črne gore z Evropsko unijo, ki se nanašata na kmetijstvo, razvoj podeželja in ribištvo. Črna gora bo tako predvidoma zaključila le tri od petih pričakovanih poglavij do konca leta. Pričakuje se, da bo Črna gora prihodnji teden zaprla poglavja 3 (Pravo ustanavljanja podjetij in svoboda opravljanja storitev), 4 (Prosti pretok kapitala) in 9 (Finančne storitve).

Na mednarodnem forumu v Turkmenistanu se je pakistanski premier Shehbaz Sharif moral sestati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po 40 minutah čakanja, medtem ko je Putin sestankoval s turškim predsednikom Erdoganom, naj bi Sharifu "puknil film", kar je povzročilo diplomatski incident.

Kosovo je začelo sprejemati migrante, ki jih deportirajo Združene države Amerike in niso kosovskega porekla. Sporazum o sprejemu migrantov je bil sklenjen z administracijo predsednika Donalda Trumpa.

Obilno deževje je povzročilo obsežne poplave v ameriški zvezni državi Washington, zaradi česar so oblasti izdale odredbe o evakuaciji za več deset tisoč prebivalcev. Guverner Bob Ferguson je pozval ljudi na ogroženih območjih, naj upoštevajo navodila lokalnih oblasti in se evakuirajo. Ocenjujejo, da je do 100.000 prebivalcev prizadetih zaradi odredb o evakuaciji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v intervjuju za Politico posvarila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se ne vmešava v evropske zadeve. Poudarila je, da imajo samo državljani držav članic EU pravico odločati, kdo jih bo vodil. Von der Leyen se je odzvala na ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki trdi, da je Evropa na robu »uničenja civilizacije«.

Tyler Robinson, osumljen umora konservativnega političnega aktivista Charlieja Kirka, se je prvič osebno pojavil na predobravnavnem zaslišanju na sodišču v Utahu. Med zaslišanjem naj bi se posmehoval. Njegovi odvetniki si še naprej prizadevajo omejiti dostop medijev do primera, da bi zagotovili pošteno sojenje.

Islandija je postala peta država, ki bo bojkotirala Evrovizijo 2026 na Dunaju zaradi udeležbe Izraela. Pred tem so bojkot napovedale že Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija.

Hrvaški premier Andrej Plenković je obiskal Banjaluko, kjer se je srečal z banjaluškim škofom Željkom Majićem in prisostvoval položitvi temeljnega kamna za študentsko-kulturni pastoralni center Petrićevac. Poudaril je, da Hrvaška ne bo odstopila od podpore Hrvatom v Bosni in Hercegovini.

Po objavi ameriške Nacionalne varnostne strategije, ki je bila označena za geopolitično nepismeno, je portal Defense One prišel do neobjavljene, polne verzije dokumenta. Ta naj bi vključevala načrte za izvzem štirih držav iz Evropske unije. Bela hiša je zanikala obstoj takšne verzije strategije.

Srečanje med italijansko premierko Giorgio Meloni in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Rimu je bilo po poročanju italijanskih medijev bolj napeto, kot se zdi iz uradnih izjav. Čeprav sta se pred kamerami objemala in poljubljala, naj bi Meloni Zelenskemu izrekla kritične besede in jasno izrazila italijanske zahteve.

Združene države Amerike so presenetljivo glasovale proti resoluciji ZN o dolgoročnih posledicah černobilske katastrofe, s čimer so se postavile ob bok Rusiji, Belorusiji, Kitajski, Severni Koreji, Nikaragvi, Kubi in Nigru. Resolucija, ki priznava trajne posledice katastrofe in poudarja potrebo po pomoči prizadetim regijam, je bila kljub temu sprejeta s podporo 97 držav, medtem ko je bilo 39 držav vzdržanih.

Ukrajina je Washingtonu poslala posodobljen načrt za končanje ruske invazije, so sporočili ukrajinski uradniki. Ukrajina je oblikovala svoj odgovor na ameriški mirovni načrt in ga poslala v Washington.

Madžarski premier Viktor Orbán je pohvalil novo ameriško nacionalno varnostno strategijo, ki po njegovem mnenju natančno opisuje 'civilizacijski zdrs' Evrope. Orbán je komentiral tudi izjave glede Evropske unije, medtem ko naj bi daljša različica strategije predvidevala ločitev Madžarske od EU.

Novi članki potrjujejo, da je srbski predsednik Aleksandar Vučić med srečanjem v Bruslju, pred kamerami, dejal Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije, da je prejel sporočilo iz Moskve. Von der Leyenova ga je prekinila in predlagala, da se o tem pogovorita zasebno.

María Corina Machado se je zahvalila za Nobelovo nagrado za mir in poudarila pomen boja za svobodo in demokracijo. Nobelov odbor je pozval Nicolása Madura k odstopu, rekoč, da je to volja venezuelskega ljudstva. Machado se je po 11 mesecih pojavila v javnosti. Nicolás Maduro je kritiziral Mileija zaradi podpore Machado in omenil proteste proti nagradi v Oslu.

Islandija se je pridružila Španiji, Irski, Sloveniji in Nizozemski pri bojkotu Evrovizije 2026 zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje. Islandija je že prejšnji teden zahtevala glasovanje o sodelovanju Izraela.

Britanski premier Keir Starmer je zavrnil izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Evropo označil za celino, ki propada. Starmer je poudaril, da je Evropa močna in enotna, zlasti pri podpori Ukrajini. Dodal je, da se bo vedno zavzemal za evropske vrednote svobode in demokracije.