V zagrebški četrti Trešnjevka je v poznih večernih urah pred osnovno šolo na Novi cesti odjeknila močna eksplozija, ki je vznemirila lokalno prebivalstvo. Po navedbah gasilcev in policije je neznana oseba na šolskem igrišču aktivirala močno pirotehnično sredstvo v kombinaciji z bencinom, kar je povzročilo pok in požar. Gasilci Javne gasilske enote Zagreb so dobi dojava o dogodku nekaj pred 23. uro in nemudoma posredovali na prizorišču. Incident se je zgodil na istem mestu kot podobni dogodki v preteklosti, kar kaže na ponavljajoče se vzorce kršenja javnega reda in miru v okolici izobraževalne ustanove. Policija je opravila ogled kraja in sprožila preiskavo, s katero želijo identificirati odgovorne osebe. Po prvih podatkih v eksploziji ni bilo poškodovanih, nastala pa je materialna škoda na površini igrišča. Oblasti ob tem ponovno opozarjajo na nevarnosti neustrezne uporabe pirotehnike, zlasti v bližini vnetljivih snovi in v naseljenih območjih.

Donald Trump je izjavil, da ga je Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na predsedniško rezidenco v Rusiji in da ga je to zelo razjezilo. Kremelj naj bi uporabil domnevni napad za grožnje o reviziji sporazumov z ZDA in Ukrajino. Zelenski je zanikal ruske obtožbe.

Avstralska zvezna policija je po preiskavi strelskega napada na plaži Bondi v Sydneyju sporočila, da sta storilca delovala samostojno. Po njihovih ugotovitvah Navid Akram in njegov pokojni oče Sadžid Akram nista prejela zunanje pomoči in nista bila del širše teroristične celice ali organizacije. Napad se je zgodil med judovskim praznikom hanuka, v njem pa je življenje izgubilo 15 ljudi. Preiskovalci so poudarili, da kljub prvotnim obtožbam o terorizmu ni dokazov o vpletenosti tujih akterjev ali organiziranih skupin. Navid Akram ostaja v priporu in se sooča z obsežno obtožnico, ki vključuje 59 kaznivih dejanj, med njimi 15 umorov. Policija je s tem poročilom skušala pomiriti javnost glede morebitnih nadaljnjih groženj povezanih s tem dogodkom.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Po srečanju Donalda Trumpa z Benjaminom Netanjahujem na Floridi je Netanjahu napovedal, da bo Trump prejel Nagrado Izraela, najvišje civilno priznanje v državi. Trump je ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa in raketnega arzenala ter pozval Hamas k razorožitvi, pri čemer je poudaril Netanjahujevo vlogo pri zagotavljanju izraelske varnosti.

Ukrajina je zanikala ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je bil o dogodku obveščen.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina brez pomoči ZDA ne more zmagati v vojni z Rusijo. Ukrajina zahteva dokaze od Moskve glede domnevnega ukrajinskega napada na rezidenco Vladimirja Putina. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da ima Rusija strateško pobudo na bojišču v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil obtožbe Moskve, da je Ukrajina poskušala izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do zavrnitve prihaja v času, ko rusko-ukrajinska vojna vstopa v četrto leto, razmere na bojišču pa ostajajo napete, saj obe strani uporabljata vse naprednejša orožja, vključno z brezpilotnimi letalniki in težko artilerijo. Na obtožbe se je ostro odzval nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki je Zelenskega označil z žaljivimi izrazi in ga obtožil, da poskuša iztiriti vsakršno možnost za mirno rešitev konflikta. Kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi Rusije se konflikt spreminja v dolgotrajno izčrpavajočo vojno, kjer nobena stran trenutno ne dosega odločilne prednosti. Zahodne države še naprej podpirajo Kijev, medtem ko Kremelj utrjuje svojo obrambno in napadalno strategijo.

Odvetniška ekipa hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona je na Urad za zatiranje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) vložila kazensko ovadbo proti zagrebškemu županu Tomislavu Tomaševiću in direktorju Arene Zagreb Sretanu Šariću. Ovadba je bila vložena zaradi zavrnitve izdaje dovoljenja za drugi koncertni termin v zagrebški Areni, ki bi moral potekati 28. decembra 2025. Spor se je zaostril po tem, ko je župan Tomašević javno potrdil, da dodatnega koncerta ne bo dopustil, svojo odločitev pa utemeljil s skrbjo za interese meščanov in zavračanjem zunanjih pritiskov. Župan Tomašević je v nastopu na nacionalni televiziji poudaril, da mestna oblast ne bo popustila pri svojih pogojih glede uporabe ustaških simbolov in pozdravov na javnih prireditvah. Spor med glasbenikom in mestnimi oblastmi traja že več tednov, saj je bil odobren le prvi termin koncerta, 27. decembra, ki je bil hitro razprodan. Thompsonova stran mestnim oblastem očita zlorabo položaja in kršenje pravic do nastopanja, medtem ko mestna uprava vztraja pri strožjih pogojih za izvedbo množičnih prireditev v občinskih prostorih.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so ukrajinske oborožene sile ponoči z 91 brezpilotnimi letalniki napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti in da so bili vsi droni uničeni. Ni jasno, ali je bil Putin prisoten v času napada. Zelenski je dejal, da Rusija pripravlja teren za napad na vladne zgradbe v Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump sta se sestala na Floridi, kjer sta opravila triurni pogovor o končanju vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju sporočil, da je usklajenih že približno 95 odstotkov mirovnega načrta v 20 točkah, ki predvideva zamrznitev fronte in dolgoročna varnostna jamstva. Zelenski je poudaril, da je prejel potrditev močnih varnostnih jamstev za obdobje 15 let ter obljubo o obsežnem gospodarskem paketu za povojno obnovo države, ki bi ga moral podpreti tudi ameriški kongres. Kljub optimizmu voditeljev ostajata status Donbasa in vprašanje umika ruskih sil ključni točki razhajanj. Medtem ko Kijev vztraja pri trajni varnosti, je Kremelj prek tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova sporočil, da so pogajanja blizu konca, vendar ponovil zahtevo po umiku ukrajinskih sil z zasedenih območij. Trump je Zelenskemu obljubil zaščito, ki bi bila primerljiva z najvišjimi standardi zavezništva, hkrati pa je ruskega predsednika Putina obvestil o dogajanju, kar kaže na intenzivno diplomacijo med Washingtonom, Kijevom in Moskvo.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Nekdanji diplomat Vladimir Fedorovski je pozval k izogibanju eskalaciji po napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je napovedal odgovor Kremlja na napad in spremembo stališča v mirovnih pogajanjih s Kijevom. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski po napadu skrivati do konca življenja. Srečanje med Zelenskim in Trumpom ni prineslo preobrata.

Mlada ukrajinska skakalka v vodo Sofia Lyskun se je znašla v središču javnih kritik v domovini, potem ko je pri triindvajsetih letih sprejela odločitev, da svojo športno kariero nadaljuje pod rusko zastavo. Lyskunova, ki je veljala za enega največjih ukrajinskih športnih talentov, je s svojo potezo sprožila ostre odzive ukrajinske javnosti, ki njen prestop v Rusijo v času trajajoče vojaške agresije označuje za izdajo. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odločno zavrnil obtožbe Moskve, da naj bi ukrajinske sile poskušale izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zelenski je poudarila, da so tovrstne trditve neresnične, medtem ko se na diplomatskem področju nadaljujejo napetosti glede morebitnih mirovnih načrtov in nadaljnjega poteka konflikta. Napetosti ostajajo visoke tudi na fronti, kjer Rusija še naprej izvaja obsežne napade na ukrajinsko infrastrukturo in mesta, kar otežuje kakršna koli pogajanja o premirju.

Po poročilih naj bi Ukrajina izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je okoli rezidence nameščenih najmanj 12 sistemov protizračne obrambe. Rusija je napad označila za akt državnega terorizma, profesorica Dragana Mitrović pa je dejala, da z Ukrajino ni več mogoče govoriti. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Zelenski po tem napadu skrivati do konca življenja. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da so ruske trditve o napadu izmišljene in služijo kot izgovor za prihodnje napade in miniranje mirovnih pogajanj.

Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Bela hiša označila za konstruktivnega in pozitivnega. Voditelja sta v ponedeljek razpravljala o rezultatih nedavnih diplomatskih srečanj in o možnostih za rešitev konflikta v Ukrajini. Administracija Združenih držav Amerike je sporočila, da je dialog potekal v smeri iskanja skupnih točk za stabilizacijo razmer, čeprav podrobnosti o morebitnih konkretnih mirovnih predlogih niso bile javno razkrite. Ta najnovejša izmenjava mnenj sledi obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, v katerem je Trump večkrat poudaril svojo vlogo posrednika pri končanju vojne. Medtem ko Washington poudarja pozitiven ton pogovorov, Kremelj ostaja previden in opozarja na potrebo po nadaljnjem usklajevanju stališč pred morebitnim osebnim srečanjem na vrhu. Razprava je vključevala tudi širša vprašanja mednarodne varnosti in strateške stabilnosti med velesilama.

Nemški transportni sektor se je znašel v resni krizi, saj državi trenutno primanjkuje najmanj 120.000 voznikov tovornjakov. Dirk Engelhardt, tiskovni predstavnik zveznega Združenja cestnih prevoznikov (BGL), je opozoril, da številna podjetja že odpovedujejo naročila in dobave, ker nimajo na voljo dovolj kadra za upravljanje vozil. Razmere so alarmantne, saj se pomanjkanje odraža tudi na policah trgovin, ki v nekaterih primerih ostajajo prazne ne le zaradi cenovnih nesoglasij, temveč predvsem zaradi logističnih zastojev. Združenje je pozvalo politično vodstvo k sprejetju nujnih ukrepov za ublažitev kadrovskega primanjkljaja, saj se letno upokoji bistveno več voznikov, kot jih vstopi na trg dela. Pomanjkanje voznikov v največjem evropskem gospodarstvu povzroča tveganje za popoln transportni kolaps, kar neposredno vpliva na celotne oskrbovalne verige v regiji. Logistična podjetja opozarjajo, da se bo brez sistemskih sprememb in olajšanega zaposlovanja tujih delavcev stanje v prihodnje še dodatno poslabšalo.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump opravil še en telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom, ki ga je Bela hiša označila za "pozitivnega". Trump je dejal, da je imel s Putinom "zelo dober pogovor", a je priznal, da obstajajo "zelo pereča vprašanja". Trump je tudi komentiral domnevni poskus Kijeva, da napade Putinovo rezidenco, vendar podrobnosti ni razkril.