Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežne zračne napade na cilje v Venezueli, kar je potrdil neimenovani ameriški uradnik in kasneje na svojem družbenem omrežju Truth Social tudi predsednik Donald Trump. Eksplozije so pretresle glavno mesto Caracas, zlasti južni del mesta v bližini strateško pomembne vojne baze, kjer je prišlo do popolnega izpada električne energije. Napadi so bili usmerjeni tudi na cilje v regijah Miranda, Aragua in La Guaira, kar predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in groženj iz Washingtona. Po navedbah ameriškega predsednika so ameriške sile med operacijo zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je napovedal, da bo Maduru, ki ga ameriška administracija že dlje časa obtožuje vpletenosti v trgovino z drogami in korupcijo, sojeno. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj so bili zračni udari izvedeni po obdobju intenzivne mobilizacije venezuelske vojske in civilnih milic, ki so se pripravljale na morebitno ameriško posredovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežne napade na Venezuelo, zajele Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Napovedal je, da bo Maduru v ZDA sojeno zaradi narko-terorizma. Podpredsednica Venezuele zahteva dokaze, da je Maduro živ. V Caracasu so odjeknile eksplozije in slišati je bilo letala, deli glavnega mesta so ostali brez elektrike.

Po končanih praznikih so na mejnih prehodih ob vstopu iz Bosne in Hercegovine v Hrvaško nastale velike zgostitve prometa, zaradi česar so se potovalni časi znatno podaljšali. Po podatkih Auto-moto zveze v Bosni in Hercegovini (AMSuBiH) s sedežem v Mostarju potniki na prestop meje čakajo več kot uro in pol. Informacije o zastojih potrjujejo tudi posnetki nadzornih kamer na večjih mejnih prehodih, kjer je promet najbolj gost. Zastoji so posledica povečanega števila potnikov, ki se po praznikih vračajo v države Evropske unije. Podobne razmere so bile zabeležene že v preteklih dneh, kar kaže na predvidljiv sezonski trend povečanja prometa ob koncih tedna in praznikih. Pristojne službe voznikom svetujejo uporabo manj obremenjenih mejnih prehodov in preverjanje stanja na cestah pred začetkom poti. Razmere na mejah vplivajo tudi na širši regionalni promet, saj Hrvaška predstavlja ključno tranzitno pot za potnike iz jugovzhodne Evrope.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Združene države Amerike so v soboto zjutraj sprožile vojaško operacijo v Venezueli, ki vključuje zračne napade na ključne cilje v glavnem mestu Caracas in drugod po državi. Po navedbah ameriških uradnikov so tarče vključevale letališča in vojaške objekte, medtem ko so poročila s terena potrdila močne eksplozije, ki jim je sledil zvok bojnih letal. Deli prestolnice so zaradi napadov ostali brez oskrbe z električno energijo. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po dogodkih razglasil izredno stanje in ostro obsodil dejanja Washingtona. Vlada v Caracasu je napade označila za izjemno resno vojaško agresijo in poskus Združenih držav Amerike, da si nasilno prilastijo venezuelske naravne vire, predvsem nafto in minerale. Predstavniki venezuelske vlade so se že obrnili na mednarodno skupnost s pozivom k obsodbi ameriškega posredovanja, ki ga vodstvo države interpretira kot neposreden napad na suverenost Venezuele. Administracija Donalda Trumpa je operacijo potrdila, vendar podrobnejših informacij o dolgoročnih ciljih napada javnosti še ni razkrila.

Analiza Instituta za javne finance je pokazala, da so hrvaška mesta, občine in županije med letoma 2022 in 2024 prvič po dolgem obdobju primanjkljajev zabeležili proračunski presežek. Kljub splošnemu izboljšanju finančnega stanja na lokalni ravni strokovnjaki opozarjajo na precejšnja nesorazmerja med posameznimi enotami. Največje razlike so opazne med obalnimi in celinskimi območji, kjer obmorska mesta beležijo bistveno višjo kakovost življenja in polnejše blagajne. Poročilo izpostavlja mesto Novalja kot absolutno rekorderko po finančni uspešnosti, kar potrjuje trend, da turistično razvite regije lažje akumulirajo sredstva. Čeprav so skupni prihodki lokalne samouprave presegli odhodke, avtorji analize poudarjajo, da sistemske razlike v gospodarski moči med razvitim jugom in manj razvitimi deli notranjosti države ostajajo izziv za hrvaško fiskalno politiko. Stabilizacija lokalnih financ v zadnjih dveh letih predstavlja pomemben odmik od pretekle prakse zadolževanja za pokrivanje tekočih stroškov.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ki so ju prepeljali iz države. Po poročanju CBS News naj bi Madura aretirala elitna ameriška vojaška enota za boj proti terorizmu, Delta Force. Venezuleski minister za zunanje zadeve Ivan Gil je izjavil, da Maduro ostaja predsednik države, sklicujoč se na ustavo.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto v Kijevu gostil pomembno srečanje svetovalcev za nacionalno varnost iz petnajstih držav. Glavni namen diplomatskega vrha je bil razprava o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini in iskanje skupnega jezika glede mirovnih načrtov. Zelenski je ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje prineslo konkreten napredek pri oblikovanju varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila dolgoročno stabilnost in zaščito pred prihodnjimi agresijami. Srečanje predstavlja nadaljevanje ukrajinske diplomatske ofenzive, s katero želi Kijev pridobiti čim širšo podporo za svojo mirovno formulo, tudi med državami, ki do sedaj niso bile neposredno vključene v zahodni zavezniški krog. Razprave so se osredotočale na vprašanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in mednarodne varnostne arhitekture po koncu spopadov. Ukrajinska stran je poudarila, da so tovrstni dialogi ključni za vzpostavitev trajnega miru, ki ne bi pomenil le zamrznitve konflikta, temveč pravično rešitev v skladu z mednarodnim pravom.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, je v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretreslo več močnih eksplozij, ki so povzročile izpade električne energije v različnih delih mesta. Po poročanju novinarjev s terena se je prva eksplozija zgodila ob 1.50 po lokalnem času, skupno pa jih je bilo slišati najmanj sedem. Očividci in tuji dopisniki so neposredno po pokih poročali tudi o zvokih nizko letečih zrakoplovov nad prestolnico. Incident se je zgodil v času izjemno napetih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom javno opozoril na možnost začetka kopenskih oziroma zračnih napadov na državo. Čeprav podrobnejših informacij o vzrokih eksplozij ali morebitnih žrtvah še ni, dogajanje sproža ugibanja o začetku vojaškega posredovanja. Razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko prebivalci poročajo o obsežnih težavah z oskrbo z energijo.

Venezuelska vlada je obsodila ameriško vojaško agresijo in jo označila za poskus prevzema nafte in mineralov. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Viri blizu opozicije poročajo, da naj bi šlo za dogovorjen odhod, ne za klasično vojaško akcijo. V Caracasu so se slišale eksplozije, deli mesta so ostali brez elektrike. Trump je izjavil, da so Madura zajeli in ga odpeljali iz države, kjer mu bodo sodili za narko-terorizem.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je odjeknilo najmanj sedem eksplozij. Poročajo o dimu nad mestom in izpadih električne energije v vojaški bazi. Predsednik Nicolas Maduro je bil po razglasitvi izrednega stanja ujet s strani ameriške specialne vojske, kot poroča RTV.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Združene države Amerike so izvedle obsežen napad na Venezuelo, zaradi česar je venezuelska vlada to dejanje označila za imperialistični napad in pozvala državljane k protestom. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da Madura in njegovo ženo čaka sojenje v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z mamili in narkoterorizmu. ZDA naj bi med prehodnim obdobjem 'upravljale' Venezuelo, kar odpira nova pravna vprašanja.

FBI je preprečil teroristični napad v Severni Karolini, ki ga je za novoletno noč načrtoval osemnajstletnik. Napadalec naj bi v trgovini z noži in kladivi napadal ljudi, navdih pa naj bi dobil od Islamske države (ISIS). Med tarčami so bili tudi Židje, kristjani in LGBTQ+ osebe. Mladič je svoje načrte zaupal tajnemu agentu, ki ga je nato aretiral.

Vrhunec napetosti med Moskvo in Kijevom se nadaljuje z ruskimi trditvami o neuspelem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti so sporočile, da so ameriškim uradnikom predale dešifrirane podatke z zajetega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi v noči z 28. na 29. december letel proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod. Kremelj je predajo dokazov pospremil z močno medijsko kampanjo, s katero želi Washingtonu dokazati neposredno ukrajinsko odgovornost za napad na vrh ruskega vodstva. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ukrajinska obveščevalna služba opozarja, da gre za operacijo pod lažno zastavo. Po navedbah Kijeva Kremelj namenoma širi dezinformacije in uprizarja napade na lastnem ozemlju, da bi diskreditiral Ukrajino in oviral mirovna prizadevanja, ki jih posreduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Razmere na terenu ostajajo krvave; v ukrajinskem napadu z droni na vas pod ruskim nadzorom naj bi na silvestrovo umrlo 24 civilistov, kar dodatno stopnjuje dinamiko povračilnih ukrepov med sprtima stranema.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal Mihajla Fedorova, trenutnega ministra za digitalno transformacijo in prvega namestnika premierja, za novega ministra za obrambo. Na tem položaju naj bi zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je to odločitev objavil v petek.

V petek je ruska vojska izvedla silovit raketni napad na središče ukrajinskega mesta Harkov, v katerem je bila skoraj v celoti uničena petnadstropna stanovanjska stavba. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj 25 ljudi. Guverner harkovske regije Oleg Sinegubov je potrdil, da sta bili za napad uporabljeni dve balistični raketi, ki sta povzročili obsežno razdejanje na civilni infrastrukturi. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in nenehnih ruskih zračnih operacij nad ukrajinskimi mesti. Reševalne ekipe so na prizorišču iskale preživele v ruševinah, medtem ko se število ranjenih utegne še povečati. Harkov, ki leži blizu ruske meje, ostaja ena izmed najpogostejših tarč ruskih balističnih sistemov, kar povzroča visoko stopnjo ogroženosti za civilno prebivalstvo in kritično infrastrukturo.