Zohran Kwame Mamdani je na novoletni slovesnosti uradno prevzel dolžnosti župana mesta New York in postal prvi demokratični socialist na čelu tega ameriškega finančnega središča. Pred več deset tisoč ljudmi je napovedal novo dobo vodenja mesta, ki bo temeljila na ambicioznih in drznih socialnih reformah. Na slovesnosti sta ga podprla tudi vidna predstavnika levega krila demokratske stranke, senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, kar poudarja premik politične smeri v največjem ameriškem mestu. Mamdani je v svojem nagovoru poudaril zavezanost k razširitvi javnih storitev in boju proti neenakosti, pri čemer se je opredelil za vodenje v duhu demokratičnega socializma. Njegov prevzem funkcije označuje zgodovinski mejnik, saj je Mamdani prvi musliman in prva oseba južnoazijskega porekla na tem položaju. Kot 112. župan mesta New York se bo moral spopadati z izzivi visokih življenjskih stroškov in upravljanja mestne infrastrukture, medtem ko njegovi podporniki pričakujejo radikalne spremembe v lokalni politiki.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek predlagal imenovanje Mihajla Fedorova na položaj ministra za obrambo. Fedorov, ki trenutno zaseda položaj prvega namestnika predsednika vlade in ministra za digitalno preobrazbo, naj bi na tem mestu zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je pri predstavitvi kandidata izpostavil Fedorovove dosežke na področju digitalizacije in razvoja brezpilotnih letalnikov, ki so ključnega pomena za sodobno obrambo države. Predlagana menjava v vrhu obrambnega resorja sledi širšim vladnim spremembam, v okviru katerih je Šmihal, nekdanji premier, krajši čas vodil obrambno ministrstvo. Fedorov velja za tesnega zaveznika predsednika Zelenskega in je v preteklosti uspešno vodil pobude za tehnološko posodobitev ukrajinskih oboroženih sil. Njegovo imenovanje mora zdaj potrditi še ukrajinski parlament (vrhovna rada), kar pa naj bi bila glede na trenutna politična razmerja zgolj formalnost.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot župan mesta New York in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu tega ameriškega finančnega središča. Slovesnost, ki je potekala v izjemno hladnem vremenu, je privabila več deset tisoč ljudi, podprli pa so ga vidni politični predstavniki, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal novo ero za največje ameriško mesto, pri čemer se je zavezal k drznemu in obsežnemu vladanju v skladu z načeli demokratičnega socializma. Novi župan je v prvem nagovoru poudaril svojo namero po korenitih spremembah v vodenju mesta, ki velja za svetovno prestolnico financ. 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine, ki se je v preteklosti spopadal s številnimi političnimi izzivi kot predstavnik progresivnega krila Demokratske stranke, je svojo zmago označil za dokaz želje Newyorčanov po pravičnejšem sistemu. Mamdani načrtuje širjenje javnih storitev in povečanje dostopnosti mesta za vse prebivalce, kar predstavlja pomemben odmik od politik njegovih predhodnikov.

Po aretaciji v Venezueli sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores prepeljana v ZDA, kjer jima bo sojeno na zveznem sodišču v New Yorku. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da bosta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril začasno voditeljico Venezuele Delcy Rodriguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Izjavil je, da bi morala ravnati pravilno in dodal, da bodo ZDA poskušale sodelovati z njo pri vodenju države in njenega naftnega sektorja. Rodriguezova je uradno prevzela funkcijo po Madurjevi aretaciji in premestitvi v New York.

Skupina OPEC+ je na virtualnem srečanju potrdila, da bo ohranila stabilno raven proizvodnje nafte. Srečanje se je izognilo razpravi o političnih krizah, ki vplivajo na več članic skupine. Države so se držale prejšnje odločitve o premoru pri povečanju proizvodnje v prvem četrtletju 2026.

Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je ponovno odprla zračni prostor nad Karibi po napadu ZDA na Venezuelo.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel vodenje New Yorka in postal prvi musliman ter prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu največjega mesta v Združenih državah Amerike. 34-letni demokratični socialist je zaprisego opravil dvakrat, najprej opolnoči na zaprti postaji podzemne železnice, nato pa še javno pred mestno hišo, kjer ga je v prisotnosti tisočev podpornikov zaprisegel senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal novo obdobje vodenja mesta, ki bo temeljilo na progresivnih načelih in drzno zastavljenih socialnih reformah. Svečanost so obiskali številni vidni predstavniki levega pola ameriške politike, med njimi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je novega župana tudi uradno predstavila. Mamdani, ki je v kampanji dosegel izjemno visoko volilno udeležbo, je s svojo javno podobo in uporabo družbenih omrežij pritegnil pozornost širše ameriške javnosti. V svojem mandatu se je zavezal k aktivnemu spopadanju z neenakostjo in izvajanju politik, ki so bile v preteklosti pogosto označene za radikalne.

Predsednik Trump je posvaril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala "pravilno". Trump je dejal, da je ponovna izgradnja in sprememba režima boljša od trenutnega stanja v Venezueli.

Ruske zračne obrambne enote so sporočile, da so uničile 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskim ozemljem. Ukrajinski predsednik Zelenskyy je v Kijevu gostil varnostne pogovore z zahodnimi partnerji, medtem ko je Moskva nadaljevala z zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s 95 nočnimi napadi z brezpilotnimi letalniki. Rusija je ponoči napadla Ukrajino s 52 brezpilotnimi letalniki.

Vplivni svetovni mediji, vključno z ameriškim časnikom The New York Times, so v zadnjih dneh ostro obsodili odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vojaško posredovanje v Venezueli. Kritiki opozarjajo, da je vojaška akcija, ki se je začela s kopenskimi napadi konec lanskega decembra, nezakonita, nepremišljena in v neposrednem nasprotju s Trumpovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih vojn. Nemški mediji so pri tem izpostavili, da predsednikova politika temelji na pravici močnejšega, kar resno ogroža obstoječo mednarodno ureditev. Operacija, ki jo je Trump utemeljil kot del boja proti trgovini z drogami, je povzročila zaskrbljenost glede prihodnjih korakov Washingtona v regiji. Analitiki poudarjajo, da bi lahko Trumpova hibris oziroma pretiran ponos privedla do usodnih posledic za njegovo administracijo. Medtem ko Washington trdi, da so cilji operacije izključno logistični objekti in infrastruktura za tihotapljenje, kritiki v ameriškem kongresu in mednarodni javnosti opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo pojasnil stališče Združenih držav Amerike glede prihodnosti Venezuele, pri čemer je poudaril, da Washington nima namena prevzeti neposrednega upravljanja države po morebitnem odhodu Nicolása Madura. Rubiove izjave pomenijo določen odmik od prejšnjih ostrejših napovedi predsednika Donalda Trumpa o neposrednem nadzoru nad to južnoameriško državo. Namesto neposredne uprave bodo ZDA pritisk na venezuelsko oblast izvajale prek stroge naftne karantene oziroma blokade, ki naj bi onemogočila finančne vire sedanjemu režimu. Kljub temu je zunanji minister nakazal pripravljenost na sodelovanje s trenutnimi voditelji Venezuele, v kolikor bi se ti odločili za sodelovanje in sprejeli, po mnenju Washingtona, pravilne odločitve za prehod države v novo politično obdobje. Glavni cilj ameriške politike ostaja sprememba režima, vendar Rubio poudarja, da bodo ZDA delovale kot zunanji dejavnik pritiska in ne kot okupacijska sila, ki bi vsakodnevno vodila državne institucije.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA se je papež Leon XIV. zavzel za suverenost Venezuele in blaginjo njenih prebivalcev. Medtem se je v Donostii zbralo več sto ljudi na protestu proti »imperialistični agresiji« nad Venezuelo in aretaciji Madura. Organizatorji protesta zahtevajo njegovo izpustitev.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Velika Britanija in Francija sta izvedli skupne zračne napade na podzemni objekt Islamske države v osrednji Siriji. Operacija je bila izvedena v sklopu prizadevanj za preprečitev ponovnega vzpona islamističnih ekstremistov.

Zohran Kwame Mamdani je 1. januarja uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, največjega mesta v Združenih državah Amerike. Na slovesni inauguraciji, ki je potekala kljub nizkim temperaturam pred mestno hišo, je Mamdani napovedal začetek novega obdobja in se zavezal, da bo kot demokratični socialist vladal drzno in vključujoče. Njegov prevzem oblasti velja za zgodovinskega, saj je postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, na čelu tega finančnega središča. Slovesnosti so se udeležili ključni predstavniki progresivnega krila ameriške politike, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine je v svojem nagovoru poudaril, da bo njegovo vodenje temeljilo na socialističnih načelih, s čimer želi nasloviti socialne razlike v velemestu. Mamdanijeva izvolitev in zaprisega pomenita pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj napoveduje razširitev javnih storitev in bolj radikalen pristop k reševanju mestnih problematik.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.