Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči na silvestrovo uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka. 34-letni demokratični socialist indijskega porekla je postal prvi musliman in hkrati prva oseba južnoazijskega izvora na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je prisego opravil na Koranu, s čimer je simbolično napovedal novo obdobje vodenja mesta. V svojem inavguracijskem govoru je Mamdani napovedal »drzno in obsežno« vladanje v korist delavskega razreda. Poudaril je, da se ne bo odpovedal svoji socialistični politiki kljub morebitnim oznakam o radikalizmu. Njegov program se osredotoča predvsem na dostopnost bivanja in vključujočo družbo, kar predstavlja pomemben zasuk v primerjavi s prejšnjimi administracijami. Izvolitev Mamdanija sledi njegovi zmagi na novembrskih volitvah leta 2025, kjer je premagal uveljavljene politike, kot je nekdanji guverner Andrew Cuomo.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Opozicijska voditeljica María Corina Machado je po Madurovi aretaciji izdala pismo, v katerem je dejala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine, ki jih je storil. Mediji poročajo, da je Madurovo aretacijo omogočila ameriška vojaška intervencija, ki jo je omogočil informator znotraj venezuelske vlade, ki je CIA posredoval informacije o Madurovi lokaciji. Olga Gonzalez, vdova, katere moža je ubil Madurov režim, je izrazila upanje po njegovi odstavitvi.

Po navedbah državnega tožilca je predsednik Trump napovedal obsežen napad na Venezuelo, pri čemer so strmoglavili Nicolása Madura, ki so ga ugrabili in prepeljali v ZDA, da bi mu sodili. V Združenem kraljestvu med venezuelsko skupnostjo prevladujejo upanje, strah in nelagodje po Madurovi aretaciji. Maduro se bo v New Yorku soočil s sojenjem zaradi domnevne vpletenosti v narkoterorizem.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Ameriške posebne enote, po poročanju medijev gre za elitno enoto Delta Force, so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle odmevno operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Novico o aretaciji je prek družbenih omrežij potrdil ameriški predsednik Donald Trump, ki je sporočil, da sta oba v ameriškem pridržanju. Operacija je bila rezultat večmesečnega načrtovanja, ki je vključevalo obveščevalne podatke agencije CIA in vaje na replikah objektov. Po navedbah virov, ki jih povzemata BBC in CBS, je misija potekala pod okriljem poveljstva za specialne operacije ameriške vojske. Čeprav ameriško ministrstvo za obrambo uradno ni razkrilo vseh podrobnosti, poročila kažejo na visoko stopnjo usklajenosti pri vdoru v objekt. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki so se stopnjevala vse od konca leta 2025.

Po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, se je Kitajska odzvala z ogorčenjem, pri čemer je dejanje označila za "globoko šokantno" in obsodila "hegemonistično vedenje" Združenih držav. Pred zajetjem se je Maduro srečal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Ameriška kongresnica Chellie Pingree je operacijo označila za kršitev ameriške ustave in mednarodnega prava ter jo poimenovala "osupljiva zloraba moči".

Demokratični socialist Zohran Mamdani je na silvestrovo in novo leto uradno prevzel vodenje mesta New York ter tako postal prvi muslimanski in prvi južnoazijski župan v zgodovini te ameriške metropole. Mamdani, ki se je rodil v Ugandi, je svojo funkcijo nastopil z dvema zaprisegama; prvo je opravil opolnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, drugo pa na javni slovesnosti pred tisoči podporniki. Pri obeh obredih je roko položil na koran, kar simbolizira zgodovinski premik v političnem vodstvu največjega ameriškega mesta. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal »novo dobo« in obljubil, da bo vladal v skladu s svojimi socialističnimi načeli, pri čemer se bo osredotočal na cenovno dostopnost bivanja in pravice delavskega razreda. Takoj po prevzemu položaja je podpisal izvršni ukaz, s katerim je preklical več odločitev svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bile sprejete po njegovi obtožbi zaradi korupcije. Na slovesnosti sta ga podprla tudi vidna predstavnika ameriške levice, senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki sta njegovo izvolitev označila za navdih progresivnim gibanjem po vsem svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Zohran Mamdani, župan New Yorka, je zaprtemu indijskemu študentskemu aktivistu Umarju Khalidu poslal ročno napisano pismo spodbude, v katerem je zapisal, da celotna skupnost misli nanj. Do geste je prišlo po srečanju med Mamdanijem in Khalidovim očetom Syedem Qasimom Rasoolom Ilyasom v Združenih državah Amerike. Srečanje, ki je trajalo približno 25 minut, je sprožilo precejšen javni odziv in razprave o mednarodni podpori zaprtim aktivistom v Indiji. Mamdani se je Khalidu v pismu zahvalil za njegov trud pri opozarjanju na težave navadnih ljudi, kar je Ilyas v pogovoru za medije označil za pomembno priznanje sinovemu delu. Umar Khalid, nekdanji študent Univerze Jawaharlal Nehru (JNU), je v zaporu že več let zaradi obtožb, povezanih z organizacijo protestov in domnevno vlogo pri nemirih v New Delhiju leta 2020. Njegov oče je srečanje z ameriškim politikom izkoristil za mednarodno osveščanje o sinovem primeru, kar je v določenih političnih krogih v Indiji povzročilo polemike. Dogodek osvetljuje vse večjo vlogo tujih politikov pri komentiranju notranjepolitičnih razmer in stanja človekovih pravic v največji demokraciji na svetu.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnost župana New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki pripada struji demokratičnih socialistov, je zaprisegel na stoletja star izvod Korana, kar simbolizira zgodovinski prelom v političnem vodstvu mesta. 34-letni nekdanji državni poslanec je v svojem inavguracijskem govoru napovedal "novo dobo" in obljubil, da bo vladal drzno ter v korist delavskega razreda, ki se bori za preživetje v finančni prestolnici sveta. Novi župan je poudaril, da se ne namerava odreči svojim socialističnim prepričanjem kljub morebitnim oznakam radikalnosti. Njegova napoved "ekspanzivnega" vodenja se osredotoča predvsem na vprašanja cenovne dostopnosti bivanja in vključenosti vseh prebivalcev New Yorka. Medtem ko so njegovi podporniki z navdušenjem pozdravili menjavo oblasti, so se v nekaterih krogih, vključno z delom judovske skupnosti in konservativnimi mediji, pojavili pomisleki glede prihodnje usmeritve mesta pod vodstvom politika, ki je svojo kampanjo zgradil na porazu uveljavljenih političnih imen, kot je Andrew Cuomo.

Združene države Amerike so v soboto, 4. januarja, izvedle obsežne letalske napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Operacija je v javnosti sprožila precejšnjo pozornost zaradi nenavadnega porasta naročil pic v restavracijah s hitro prehrano v bližini Pentagona le nekaj ur pred začetkom napadov. Gre za fenomen, ki ga javnost pogosto povezuje z obsežnimi nočnimi aktivnostmi ameriškega obrambnega ministrstva pred začetkom večjih vojaških operacij. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih razglasil izredne razmere zaradi zunanjega vmešavanja, medtem ko so se na družbenih omrežjih vrstila ugibanja o t. i. pizza metru kot indikatorju prihajajočih vojaških aktivnosti. Ameriška administracija uradno še ni podala podrobnejših pojasnil o obsegu škode, vendar so viri potrdili močne eksplozije v bližini ključnih vladnih poslopij v Caracasu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil ujet v operaciji ameriških sil, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za njegovo odstranitev z oblasti. Maduro, ki je politično pot začel kot voznik avtobusa in sindikalni aktivist, je leta 2013 nasledil pokojnega Huga Cháveza. Pod njegovim vodstvom je Venezuela, kljub bogatim naftnim zalogam, doživela popoln gospodarski zlom, ki je povzročil množično izseljevanje in globoko humanitarno krizo. ZDA so Madura že dlje časa obtožovale narkoterorizma in vodenja kartela 'Cartel de Los Soles', za njegovo ujetje pa je bila razpisana nagrada v višini 25 milijonov dolarjev. Operacija ujetja sledi napovedim predsednika Donalda Trumpa o možnosti vojaškega posredovanja zaradi boja proti trgovini z drogami in zagotavljanja regionalne stabilnosti. Madurova aretacija odpira novo poglavje v venezuelski politični krizi, medtem ko opozicijske sile pod vodstvom Maríe Corine Machado napovedujejo vrnitev v državo in vzpostavitev nove demokratične ureditve.

Po zajetju Madura je ameriški predsednik Trump napovedal, da bo ameriško zavezništvo z Venezuelo zagotovilo, da bodo Venezuelci bogati, neodvisni in varni. Poudaril je, da je aretacija Madura opozorilo drugim državam in dokaz o prevladi ZDA na zahodni polobli. Trump je izrazil dvome o sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje Venezuele in opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, naj bo previden.

Protesti v Iranu, ki jih spodbujajo gospodarske težave, se nadaljujejo že sedmi dan in so se razširili na podeželske province. Med protesti je bil ubit pripadnik iranske paravojaške enote, kar je potrdila tiskovna agencija Mehr. Predsednik Pezeshkian je priznal legitimnost zahtev protestnikov. Vzroke za nemire naj bi predstavljale gospodarske težave.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, so švicarske oblasti uvedle kazensko preiskavo proti dvema voditeljema bara. Sumijo ju nenaklepnega uboja. Potekala je maša za žrtve, medtem ko se skupnost žaluje. Identifikacija žrtev se nadaljuje.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, sta se švicarske oblasti lotile preiskave proti vodstvu bara zaradi suma malomarnega uboja. Medtem je potekala maša za žrtve, med katerimi so tudi identificirani švicarski in italijanski državljani.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.