Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje v državi, potem ko so Združene države Amerike v začetku januarja 2026 izvedle vrsto zračnih in kopenskih napadov na prestolnico Caracas ter druge strateške regije. Po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile napadle venezuelsko vojaško infrastrukturo in pristaniške objekte, kar je povzročilo obsežne eksplozije in požare, ki so jih opazili tudi prebivalci prestolnice. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napade označilo za agresijo na civilne in vojaške objekte v več zveznih državah. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že v preteklem letu. Zaradi napadov so številni prebivalci Caracasa v strahu zapustili svoje domove in se zatekli na ulice. Madurova vlada je napade ostro obsodila in zavrnila dejanja Washingtona kot kršitev suverenosti, medtem ko razglasitev izrednega stanja varnostnim silam podeljuje razširjena pooblastila za delovanje v kriznih razmerah. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere, saj neposreden vojaški poseg ZDA v latinskoameriški državi pomeni drastično zaostritev geopolitične situacije v regiji.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je ob začetku leta 2026 uradno prevzel vodenje New Yorka in se v zgodovino zapisal kot prvi muslimanski, prvi južnoazijski in prvi v Afriki rojeni župan tega ameriškega velemesat. Mamdani je zaprisegel v dveh delih; najprej ob polnoči na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice City Hall, nato pa še na javni prireditvi pred mestno hišo, kjer je prisego vodil senator Bernie Sanders. Pri obeh obredih je Mamdani roko položil na koran, kar je še en zgodovinski mejnik za mesto. Novi župan je v svojem prvem nagovoru napovedal odločen premik v levo in obljubil konec obdobja, ki ga je zaznamoval »ostri individualizem«, ter napovedal »toplino kolektivizma«. Med njegovimi prednostnimi nalogami so reševanje stanovanjske krize, uvedba univerzalnega otroškega varstva, brezplačni avtobusni prevozi in povečanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov nastop funkcije je podprlo več tisoč ljudi, ki so se kljub nizkim temperaturam zbrali na Manhattnu, medtem ko so republikanski nasprotniki in privrženci gibanja MAGA izrazili močne pomisleke glede njegove socialistične agende.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi v Afriki rojeni posameznik na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na stoletja star izvod Korana, kar simbolizira novo obdobje v mestni politiki. Slovesnost je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, kar dodatno poudarja njegovo usmerjenost k delavskemu razredu in mestni infrastrukturi. V svojem inavguracijskem nagovoru je Mamdani napovedal ambiciozno in drzno vodenje mesta, pri čemer se ne namerava odreči svojim socialističnim načelom. Obljubil je korenito preobrazbo mestne uprave v korist delavstva in prizadevanja za večjo cenovno dostopnost bivanja ter vključenost vseh prebivalcev. Kljub zgodovinskemu trenutku inavguracija sproža različne odzive, od navdušenja nad inkluzivnostjo do zaskrbljenosti v določenih delih skupnosti glede prihodnje politične usmeritve mesta. Pri formalnem prevzemu poslov mu je ob stran stopil tudi vplivni senator Bernie Sanders, kar potrjuje Mamdanijevo trdno umeščenost v progresivno krilo Demokratske stranke.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalne nesreče v baru Le Constellation. Po navedbah švicarske policije je med novoletnim praznovanjem izbruhnil silovit požar, ki mu je sledila eksplozija, pri čemer je življenje izgubilo približno 40 oseb, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih, mnogi med njimi huje. Ogenj je v polnem baru izbruhnil okoli 1.30 zjutraj, ko so bili prostori polni gostov, ki so praznovali vstop v novo leto. Prve ugotovitve preiskovalcev kažejo, da so tragedijo povzročile iskre s šampanjskih steklenic (t. i. prskalke ali ognjemetne iskre), ki so bile preblizu stropnih oblog in so zanetile ogenj. Reševalne ekipe, gasilci in policija so se nemudoma odzvali na klic na pomoč, vendar je bila intenzivnost ognja v gneči usodna za številne obiskovalce. Prizorišče nesreče je zaprto, saj identifikacija žrtev še poteka, švicarske oblasti pa so zaradi razsežnosti dogodka zaprosile za pomoč prek Mehanizma civilne zaščite Evropske unije. Letovišče, ki bi konec meseca moralo gostiti tekme svetovnega pokala v smučanju, ostaja v stanju žalovanja, diplomatska predstavništva pa že nudijo pomoč tujim državljanom, ki so bili udeleženi v nesreči.

V Veliki Britaniji in indijski zvezni državi Tamil Nadu sta se v ospredju javne razprave znašli vprašanji pokojninske reforme in zagotavljanja socialne varnosti po upokojitvi. Raziskava družbe YouGov je razkrila, da 52 odstotkov prebivalcev Združenega kraljestva meni, da trenutni sistem državnih pokojnin za prihodnje generacije ni vzdržen. Kljub zavedanju o finančnih pritiskih pa Britanci močno nasprotujejo ukrepom, kot je zvišanje upokojitvene starosti. Medtem ko so upokojenci glede prihodnjega financiranja ministrstva za delo in pokojnine (DWP) bolj optimistični, so zaposleni v starosti med 30 in 40 let precej bolj skeptični. Na drugi strani je predsednik vlade indijske zvezne države Tamil Nadu, M. K. Stalin, napovedal uvedbo novega shematskega načrta, ki upokojencem zagotavlja pokojnino v višini 50 odstotkov njihove zadnje osnovne plače. Nova ureditev, imenovana Tamil Nadu Assured Pension Scheme, odgovarja na dolgoletne zahteve javnih uslužbencev in učiteljev po obnovitvi starega pokojninskega sistema. Vlada se je zavezala, da bo poleg 10-odstotnega prispevka zaposlenih zagotovila vsa potrebna dodatna sredstva v pokojninski sklad, kar vključuje tudi redne uskladitve z življenjskimi stroški vsakih šest mesecev. V primeru smrti upokojenca bodo upravičenci prejemali 60 odstotkov zneska pokojnine, predvideno pa je tudi visoko izplačilo ob smrti v času zaposlitve.

Irski predsednik vlade Micheál Martin bo v nedeljo pričel uradni obisk na Kitajskem, kar predstavlja prvi obisk kakega irskega voditelja v tej državi po štirinajstih letih. Po napovedih kitajskega ministrstva za zunanje zadeve se bo Martin v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk poteka v času, ko Peking intenzivno krepi dvostranske odnose s posameznimi članicami Evropske unije, kljub splošnim napetostim med Kitajsko in celotnim evropskim blokom. Srečanje velja za pomemben diplomatski korak za Irsko, ki si prizadeva za uravnoteženje gospodarskih interesov in političnih odnosov z drugo največjo svetovno ekonomijo. Glavne teme pogovorov bodo predvidoma vključevale trgovinsko sodelovanje, vprašanja podnebnih sprememb ter stabilnost mednarodnih dobavnih verig. Diplomatska prizadevanja Kitajske kažejo na strategijo neposrednega dialoga z evropskimi prestolnicami, s čimer se skuša izogniti nekaterim strožjim omejitvam, ki jih zagovarjajo institucije v Bruslju.

V priljubljenem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje v baru Le Constellation sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države. V požaru, ki je izbruhnil manj kot dve uri po polnoči, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih, mnogi med njimi huje. Med žrtvami in pogrešanimi so predvsem mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, ki so v prestižnem letovišču praznovali prihod novega leta. Preiskovalci kot najverjetnejši vzrok za nastanek ognja navajajo uporabo pirotehničnih sredstev (vulkanov) na steklenicah šampanjca, ki so vžgali stropno oblogo bara. Priče opisujejo prizore panike, ko je približno 200 ljudi v nekaj sekundah poskušalo zapustiti goreči prostor. Švicarski predsednik Guy Parmelin je ob dogodku razglasil petdnevno žalovanje in poudaril, da gre za dogodek nepredstavljivih razsežnosti. Številne huje poškodovane žrtve so bile zaradi hudih opeklin prepeljane v specializirane enote po vsej Evropi, medtem ko forenziki nadaljujejo s težavnim postopkom identifikacije trupel.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil stanje zunanje nestabilnosti (estado de conmoción exterior), potem ko so prestolnico Caracas in več osrednjih zveznih držav v soboto zgodaj zjutraj stresle močne eksplozije. Maduro je dogodke označil za "najhujšo vojaško agresijo" s strani Združenih držav Amerike in ukazal takojšnjo mobilizacijo ter prehod v oborožen boj za zaščito civilnega prebivalstva. Po poročilih so bile tarče napadov civilne in vojaške instalacije v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov letal, so se v Caracasu začele okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Nad južnim delom mesta, v bližini pomembnega vojaškega oporišča, se je dvigal gost dim. Venezuelska vlada trdi, da so ZDA s tem dejanjem grobo kršile Ustanovno listino Združenih narodov ter neposredno ogrozile regionalni mir in stabilnost. Do domnevnih napadov prihaja v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump v Karibsko morje napotil močne mornariške sile in javno razpravljal o možnosti kopenskih napadov na Venezuelo.

Po besedah senatorja Mikea Leeja, ki se sklicuje na informacije državnega sekretarja Marca Rubia, po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ni pričakovati nadaljnjih vojaških akcij ZDA v Venezueli. Madura čaka sojenje v ZDA zaradi obtožb, ki jih ZDA obravnavajo kot kazniva dejanja.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar. Po navedbah švicarskih oblasti je v ognjenih zubljih življenje izgubilo približno 40 ljudi, večinoma mladih, še okoli 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Številni ranjeni so v kritičnem stanju in se v specializiranih enotah za opečene po vsej Evropi še vedno borijo za življenje. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropno oblogo. Priča so opisovale prizore popolnega kaosa in panike, ko je približno 200 ljudi v manj kot pol minute poskušalo zapustiti goreče prostore. Zaradi hitre širitve ognja in dima so bili mnogi ujeti v notranjosti, prepoznavanje žrtev pa bo po navedbah policije zaradi stopnje poškodb dolgotrajen in boleč proces. Švicarski predsednik Guy Parmelin je ob dogodku razglasil petdnevno žalovanje in tragedijo opisal kot dogodek nepredstavljivih razsežnosti.

Predsednik stranke BJP v Maharaštri Ravindra Chavan je ostro odgovoril na obtožbe namestnika glavnega ministra Ajita Pawarja, ki je opozoril na domnevno korupcijo in zadolženost mestne korporacije Pimpri Chinchwad. Chavan je Pawarju, ki vodi stranko NCP in je sicer zaveznik BJP v vladajoči koaliciji Mahayuti, svetoval, naj se pred podajanjem takšnih izjav samopregleda. Poudaril je, da bi se Pawar lahko znašel v resnih težavah, če bi BJP začela vračati z obtožbami. Spor se je razplamtel v luči prihajajočih lokalnih volitev, ki bodo potekale 15. januarja v 28 mestnih korporacijah. Pawar trdi, da je bila korporacija Pimpri Chinchwad pod devetletno vladavino BJP podvržena sistemski korupciji in zadolževanju. Med letoma 2017 in 2022 je to telo neposredno vodila BJP, nato pa je upravo prevzel državni administrator. Chavanove izjave nakazujejo na globoka trenja znotraj vladajočega zavezništva tik pred pomembnim volilnim preizkusom.

Indijska Komisija za univerzitetne štipendije (UGC) je ustanovila posebno preiskovalno komisijo za ugotavljanje dejstev po smrti študenta na vladni fakulteti v Dharamshali v zvezni državi Himačal Pradeš. Odločitev je bila sprejeta na podlagi poročil o domnevnem ustrahovanju (t. i. ragging), ki naj bi privedlo do študentovega samomora, čeprav vodstvo fakultete trdi, da vzrok smrti ni bil samomor. Komisija je sprožila postopek po uradni dolžnosti prek linije za pomoč proti ustrahovanju, saj so medijska poročila nakazovala na resne kršitve študentskega kodeksa. Policija je v povezavi z dogodkom že sprožila preiskavo in vložila obtožnice proti trem študentom zaradi ustrahovanja in povzročitve telesnih poškodb. Pod drobnogledom se je znašel tudi eden izmed profesorjev na fakulteti. Predstavniki UGC so poudarili, da je varnost študentov njihova prednostna naloga, in zagotovili, da odgovorni za incident ne bodo ušli kazni. Preiskovalna komisija bo temeljito preučila okoliščine tragedije, medtem ko organi pregona nadaljujejo z zbiranjem dokazov o domnevnem fizičnem in psihičnem nasilju na izobraževalni ustanovi.

V Iranu so se nadaljevali protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, pri čemer je prišlo do novih spopadov med protestniki in varnostnimi silami. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj deset. Poročila navajajo, da so iranski voditelji zaradi intenzivnosti protestov v "načinu preživetja", saj se bojijo, da bi nemiri lahko ogrozili njihov položaj na oblasti.

Po poročanju različnih virov naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je od ZDA zahtevala dokaz o življenju predsednika in njegove žene, saj naj ne bi vedela, kje se nahajata. ZDA so potrdile izvedbo napadov na Venezuelo. Rusija je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi napada ZDA.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka in se s tem zapisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojen voditelj največjega ameriškega mesta. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je mandat nastopil s serijo simboličnih dejanj, vključno z zasebno polnočno zaprisego na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je roko položil na družinski izvod Korana ter stoletja star primerek te svete knjige iz newyorške javne knjižnice. Na javni slovesnosti pred mestno hišo, ki jo je obiskalo več tisoč ljudi kljub temperaturam pod lediščem, je zaprisego vodil senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal "novo obdobje" za New York, ki bo temeljilo na progresivni agendi in reševanju stanovanjske krize ter visokih življenjskih stroškov delavskega razreda. Obljubil je drzne ukrepe, kot so zamrznitev najemnin, brezplačni javni prevoz in ustanovitev občinskih trgovin z živili, s čimer želi po lastnih besedah nadomestiti "neizprosen individualizem s toplino kolektivizma". Kljub zgodovinskemu uspehu in navdušenju podpornikov, med katerimi je bila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, se Mamdani že na začetku mandata srečuje z močnimi kritikami z desnega političnega pola in delom judovske skupnosti, ki izraža zaskrbljenost zaradi njegove socialistične usmeritve in preteklega aktivizma. Novi župan je v odgovoru na te pomisleke poudaril svojo zavezanost zaščiti vseh Newyorčanov, hkrati pa je simbolično nakazal prioritete svoje administracije z napovedjo novega komisarja za promet na sami lokaciji podzemne železnice.

V indijski zvezni državi Maharaštra so na prihajajočih lokalnih volitvah, ki bodo potekale 15. januarja, zabeležili pomemben uspeh vladajoče koalicije Mahayuti. Še pred uradnim začetkom glasovanja je bilo na svoje položaje brez nasprotnikov izvoljenih 68 kandidatov omenjenega zavezništva. Med njimi prevladujejo predstavniki stranke BJP (Bharatiya Janata Party), ki so si zagotovili 44 sedežev, medtem ko je stranka Shiv Sena pod vodstvom Eknatha Shindeja osvojila 22 mest, frakcija NCP pod vodstvom Ajita Pawarja pa dve. Največji uspeh je koalicija dosegla v občinski korporaciji Kalyan-Dombivli v okrožju Thane, sledijo pa mesta Pune, Pimpri Chinchwad, Panvel in Dhule. Vodstvo stranke BJP je rezultate pripisalo priljubljenosti glavnega ministra Devendre Fadnavisa in učinkoviti volilni strategiji predsednika državne enote Ravindre Chavana. Ta trend potrjuje prevladujoč položaj BJP v urbanih središčih države, kjer stranka načrtuje osvojitev skupno 125 sedežev, kar bi dodatno utrdilo njihovo politično moč pred ostalimi tekmeci.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v soboto, 3. januarja 2026, razglasil izredne razmere po vsej državi, potem ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle številne eksplozije. Po poročanju lokalnih virov je bilo v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu slišati vsaj sedem močnih eksplozij, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Poleg prestolnice so bili napadi po navedbah venezuelske vlade zabeleženi tudi v zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. Madurova vlada je dogodke označila za neposredno vojaško agresijo Združenih držav Amerike. Predsednik je v svojem nagovoru trdil, da so incidenti del širšega načrta Washingtona za prevzem nadzora nad venezuelskimi naravnimi bogastvi, predvsem nafto in minerali. Razglasitev stanja zunanje nestabilnosti oziroma nacionalnih izrednih razmer sledi mesecem stopnjevanja napetosti med državama. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančni naravi eksplozij še niso popolnoma jasne, vlada dogajanje obravnava kot resen napad na suverenost države. Razmere v državi ostajajo napete, saj vojaške sile izvajajo dodatne varnostne ukrepe na strateških točkah.