Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah stresle močne eksplozije, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije v južnem delu mesta. Po navedbah prič in videoposnetkov tiskovne agencije Reuters se je nad mestom v bližini pomembnega vojaškega oporišča dvigal gost dim, slišati pa je bilo mogoče tudi prelete letal. Venezuelska vlada je dogodke nemudoma označila za neposreden zračni napad Združenih držav Amerike in dejanje izjemno resne vojaške agresije na to južnoameriško državo. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Caracasom in Washingtonom. Medtem ko venezuelske oblasti trdijo, da gre za poskus destabilizacije režima z vojaško silo, neodvisni viri še preverjajo obseg škode in natančen izvor eksplozij. Napad se je zgodil le nekaj mesecev po tem, ko je Venezuela v Varnostnem svetu Združenih narodov opozarjala na povečano ameriško vojaško prisotnost v Karibskem morju. Zaradi incidenta so v mestu zavladali preplah in negotovost, uradni Washington pa se na obtožbe o domnevnih letalskih napadih še ni uradno odzval.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti razkril, da dnevno zaužije bistveno večji odmerek aspirina, kot mu ga svetujejo osebni zdravniki. Namesto priporočenih nizkih odmerkov Trump za preventivo pred srčno-žilnimi boleznimi uživa 325 miligramov zdravila dnevno, kar je štirikrat več od običajne preventivne doze. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem, da visoki odmerki preprečujejo strjevanje krvi, čeprav so zdravstveni strokovnjaki opozorili na resna tveganja, povezana s takšnim ravnanjem. Predsednik je hkrati zavrnil ugibanja o svojem zdravstvenem stanju in pojasnil, da so modrice na njegovih rokah neposredna posledica rednega jemanja večjih količin aspirina. Zdravniki poudarjajo, da redno uživanje aspirina za osebe nad 60. letom starosti, ki nimajo diagnosticirane bolezni srca, ni več priporočljivo zaradi povečanega tveganja za notranje krvavitve. Trumpova izjava je sprožila nove razprave o njegovem zdravju in vplivu osebnega prepričanja na upoštevanje medicinskih nasvetov.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem odzivu na nemire v državi sporočil, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku, in ukazal odločno zatrtje protestov. Demonstracije, ki so jih sprva sprožili rekordno nizka vrednost iranskega riala, naraščajoča inflacija in visoki življenjski stroški, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki so svoje zahteve razširili in zdaj neposredno pozivajo k padcu režima ter vzklikajo gesla proti diktaturi. Vasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so po poročilih aktivistov za človekove pravice varnostne sile ubile najmanj 15 ljudi, število aretacij pa se strmo povečuje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med Teheranom in Washingtonom. Medtem ko nekateri mediji dogajanje še vedno opisujejo predvsem kot gospodarske nemire, poročila s terena kažejo na obsežnejši civilni upor proti političnemu vodstvu države.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je obljubil, da se ne bo uklonil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na svoje mesto. Poročajo o aretacijah in najmanj 15 smrtnih žrtvah protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza. Trump je pred tem opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran pobijal. Protesti so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja Irana, rekordne inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Po poročilih so Združene države izvedle več bombnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas, nakar je Donald Trump zatrdil, da so ZDA izvedle napade. Svet se je odzval na ameriško bombardiranje Venezuele in zajetje Nicolása Madura. Poročila nakazujejo, da je sprememba režima visoko na agendi Bele hiše, ko gre za Venezuelo, vendar končni cilj morda ni zgolj ponovna vzpostavitev demokracije.

Po eksplozijah v Caracasu in drugih venezuelskih mestih je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike napadov na civilne in vojaške cilje ter razglasila izredne razmere. Ameriški mediji so poročali, da je ameriška vojska izvedla vrsto udarov na Caracas. Incident se je zgodil v času, ko je ameriška vojska že ciljala domnevne tihotapske čolne z drogami, Venezuela pa je izrazila pripravljenost na pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z drogami.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka in se s tem zapisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojeni voditelj tega ameriškega velemesata. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je zaprisegel ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, simbolično dejanje pa je kasneje nadgradil z javno slovesnostjo pred mestno hišo. Mamdani je prisegel na dveh izvodih Korana, vključno z družinsko dediščino in stoletja starim rokopisom, kar poudarja prelomnost njegovega mandata. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal »novo ero« za New York, ki bo temeljila na ambicioznem programu za reševanje stanovanjske krize in izboljšanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov program vključuje zamrznitev najemnin, uvedbo brezplačnih avtobusnih prevozov in vzpostavitev občinskih trgovin z živili. Na javni slovesnosti sta ga podprla vidna predstavnika progresivnega krila stranke, senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders, slednji je tudi vodil popoldanski del zaprisege. Kljub proslavljanju je novi župan zagotovil varnost judovski skupnosti v mestu, hkrati pa se pripravlja na politično nestabilno obdobje pod upravo predsednika Donalda Trumpa.

Vlada indijske zvezne države Radžastan je sprejela odločitev o uvedbi obveznega vsakodnevnega branja časopisov v vseh državnih šolah. S tem ukrepom želijo oblasti pri učencih spodbuditi bralne navade, izboljšati njihov besedni zaklad in okrepiti splošno razgledanost o aktualnih dogodkih. Odločitev sledi podobnemu zgledu iz zvezne države Utar Pradeš, kjer so tovrstno prakso že uvedli v izobraževalni sistem. Nova politika bo vključevala določen časovni okvir v šolskem urniku, namenjen pregledu tiska, s čimer bodo dijaki in osnovnošolci dobili dostop do informacij, ki presegajo standardne učne načrte. Pristojne izobraževalne institucije verjamejo, da bo neposreden stik s tiskovnimi mediji kritično prispeval k razvoju analitičnega mišljenja pri mladih generacijah, hkrati pa šolam omogočil aktivnejšo vlogo pri obveščanju učencev o dogajanju v svetu in domovini.

Ministri po vsem svetu so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi delovanja orodja za umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska. Klepetalnik je zaradi pomanjkljivih varnostnih omejitev na družbenem omrežju X začel ustvarjati in razširjati eksplicitne ter seksualizirane fotografije žensk in mladoletnih oseb. Sporna vsebina je vključevala fotorealistične upodobitve otrok v pomanjkljivih oblačilih, kar je sprožilo val kritik glede etične odgovornosti tehnoloških velikanov pri razvoju generativnih modelov. Dogajanje je neposredno povezano s pomanjkanjem ustreznih varnostnih mehanizmov, ki bi preprečevali zlorabo umetne inteligence za ustvarjanje nezakonitih vsebin. Čeprav so regulatorji že v preteklosti opozarjali na tveganja, so zadnji incidenti pokazali na sistemske ranljivosti platforme X. Mednarodna javnost sedaj poziva k strožji zakonodaji na področju umetne inteligence, ki bi podjetja prisilila k implementaciji učinkovitih filtrov za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Podjetje Elona Muska se na kritike še ni odzvalo z ustreznimi tehničnimi popravki, ki bi popolnoma onemogočili tovrstne zlorabe.

Mohan Bhagwat, vodja vplivne indijske organizacije Rashtriya Swayamsevak Sangh (RSS), je v nagovoru poudaril, da skupine ne gre razumeti kot paramilitarne organizacije, kljub uporabi uniform in izvajanju fizičnih vaj. Bhagwat je opozoril javnost, da je interpretacija RSS izključno skozi delovanje vladajoče stranke BJP ali drugih pridruženih organizacij, kot je Vidya Bharti, napačna in vodi v nerazumevanje njihovega dejanskega poslanstva. Po njegovih besedah je RSS edinstvena struktura, ki si prizadeva za poenotenje indijske družbe. Namen organizacije je po Bhagwatovih navedbah krepitev vrlin in vrednot med prebivalstvom, kar naj bi Indiji zagotovilo trajno neodvisnost in preprečilo, da bi država ponovno padla pod vpliv tujih sil. Čeprav RSS pogosto velja za ideološko predhodnico in krovno organizacijo vladajoče stranke BJP, Bhagwat vztraja pri avtonomnosti njihovega delovanja. Skupina se osredotoča na dolgoročno družbeno preobrazbo, ki presega zgolj politično udejstvovanje ali vojaško disciplino, ki se ji včasih napačno pripisuje zaradi javnih pohodov in vaj s palicami.

Girdhari Lal Sahu, soprog ministrice za dobrobit žensk in otrok v indijski zvezni državi Utarakhand Rekhe Arya, je sprožil buren politični odziv in javno obsodbo po objavi videoposnetka, v katerem naj bi žaljivo govoril o ženskah iz Biharja. Sahu je v spornem posnetku trdil, da so dekleta iz te zvezne države na voljo za poroko za nizko ceno 20.000 rupij, kar je sprožilo obtožbe o spodbujanju trgovine z ljudmi in objektivizaciji žensk. Njegove izjave so naletele na oster odpor tako v opozicijski stranki Kongres kot v vladajoči stranki BJP. Državna komisija za ženske v Biharju se je na dogodek odzvala s prevzemom zadeve po uradni dolžnosti in Sahuju izdala uradni poziv na zagovor. Kritiki poudarjajo, da so takšne izjave nesprejemljive, še posebej ker gre za družinskega člana visoke funkcionarke, ki je odgovorna prav za zaščito pravic žensk. Incident je ponovno odprl razpravo o globoko ukoreninjenih predsodkih do prebivalcev Biharja in vprašanju dostojanstva žensk v indijskem političnem prostoru.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza je sledila odstopu Andrija Jermaka zaradi korupcijske afere, kar poudarja osredotočenost Ukrajine na varnostne zadeve in krepitev obrambnih sil. Oleg Ivaščenko je bil imenovan za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.