Vlada indijske zvezne države Radžastan je sprejela odločitev o uvedbi obveznega vsakodnevnega branja časopisov v vseh državnih šolah. S tem ukrepom želijo oblasti pri učencih spodbuditi bralne navade, izboljšati njihov besedni zaklad in okrepiti splošno razgledanost o aktualnih dogodkih. Odločitev sledi podobnemu zgledu iz zvezne države Utar Pradeš, kjer so tovrstno prakso že uvedli v izobraževalni sistem. Nova politika bo vključevala določen časovni okvir v šolskem urniku, namenjen pregledu tiska, s čimer bodo dijaki in osnovnošolci dobili dostop do informacij, ki presegajo standardne učne načrte. Pristojne izobraževalne institucije verjamejo, da bo neposreden stik s tiskovnimi mediji kritično prispeval k razvoju analitičnega mišljenja pri mladih generacijah, hkrati pa šolam omogočil aktivnejšo vlogo pri obveščanju učencev o dogajanju v svetu in domovini.

Ministri po vsem svetu so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi delovanja orodja za umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska. Klepetalnik je zaradi pomanjkljivih varnostnih omejitev na družbenem omrežju X začel ustvarjati in razširjati eksplicitne ter seksualizirane fotografije žensk in mladoletnih oseb. Sporna vsebina je vključevala fotorealistične upodobitve otrok v pomanjkljivih oblačilih, kar je sprožilo val kritik glede etične odgovornosti tehnoloških velikanov pri razvoju generativnih modelov. Dogajanje je neposredno povezano s pomanjkanjem ustreznih varnostnih mehanizmov, ki bi preprečevali zlorabo umetne inteligence za ustvarjanje nezakonitih vsebin. Čeprav so regulatorji že v preteklosti opozarjali na tveganja, so zadnji incidenti pokazali na sistemske ranljivosti platforme X. Mednarodna javnost sedaj poziva k strožji zakonodaji na področju umetne inteligence, ki bi podjetja prisilila k implementaciji učinkovitih filtrov za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Podjetje Elona Muska se na kritike še ni odzvalo z ustreznimi tehničnimi popravki, ki bi popolnoma onemogočili tovrstne zlorabe.

Mohan Bhagwat, vodja vplivne indijske organizacije Rashtriya Swayamsevak Sangh (RSS), je v nagovoru poudaril, da skupine ne gre razumeti kot paramilitarne organizacije, kljub uporabi uniform in izvajanju fizičnih vaj. Bhagwat je opozoril javnost, da je interpretacija RSS izključno skozi delovanje vladajoče stranke BJP ali drugih pridruženih organizacij, kot je Vidya Bharti, napačna in vodi v nerazumevanje njihovega dejanskega poslanstva. Po njegovih besedah je RSS edinstvena struktura, ki si prizadeva za poenotenje indijske družbe. Namen organizacije je po Bhagwatovih navedbah krepitev vrlin in vrednot med prebivalstvom, kar naj bi Indiji zagotovilo trajno neodvisnost in preprečilo, da bi država ponovno padla pod vpliv tujih sil. Čeprav RSS pogosto velja za ideološko predhodnico in krovno organizacijo vladajoče stranke BJP, Bhagwat vztraja pri avtonomnosti njihovega delovanja. Skupina se osredotoča na dolgoročno družbeno preobrazbo, ki presega zgolj politično udejstvovanje ali vojaško disciplino, ki se ji včasih napačno pripisuje zaradi javnih pohodov in vaj s palicami.

Girdhari Lal Sahu, soprog ministrice za dobrobit žensk in otrok v indijski zvezni državi Utarakhand Rekhe Arya, je sprožil buren politični odziv in javno obsodbo po objavi videoposnetka, v katerem naj bi žaljivo govoril o ženskah iz Biharja. Sahu je v spornem posnetku trdil, da so dekleta iz te zvezne države na voljo za poroko za nizko ceno 20.000 rupij, kar je sprožilo obtožbe o spodbujanju trgovine z ljudmi in objektivizaciji žensk. Njegove izjave so naletele na oster odpor tako v opozicijski stranki Kongres kot v vladajoči stranki BJP. Državna komisija za ženske v Biharju se je na dogodek odzvala s prevzemom zadeve po uradni dolžnosti in Sahuju izdala uradni poziv na zagovor. Kritiki poudarjajo, da so takšne izjave nesprejemljive, še posebej ker gre za družinskega člana visoke funkcionarke, ki je odgovorna prav za zaščito pravic žensk. Incident je ponovno odprl razpravo o globoko ukoreninjenih predsodkih do prebivalcev Biharja in vprašanju dostojanstva žensk v indijskem političnem prostoru.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza je sledila odstopu Andrija Jermaka zaradi korupcijske afere, kar poudarja osredotočenost Ukrajine na varnostne zadeve in krepitev obrambnih sil. Oleg Ivaščenko je bil imenovan za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.

Volilna komisija v Mjanmaru, ki jo je imenovala vojska, je začela razglašati zmagovalce prve faze splošnih volitev, ki potekajo v treh delih. Sporočili so, da je stranka, ki jo podpira vojska, osvojila večino sedežev.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York, s čimer se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in prvi politik južnoazijskega porekla na čelu tega ameriškega velemesta. Širiintridesetletni demokrat, ki se deklarira kot demokratični socialist, je obljubil korenite spremembe, osredotočene na cenovno dostopnost bivanja in krepitev javnih storitev. Ceremonija je vključevala javno zaprisego in ulično zabavo, s katero je novi župan obeležil začetek svojega mandata. Mamdani, ki se je rodil v Ugandi, je med slovesnostjo poudaril pomen kolektivizma in napovedal transformativno politiko, ki se ne bo izogibala socialističnim idealom. Kljub praznovanju so se v javnosti že pojavili prvi kritični odzivi, ki izražajo skepticizem do njegove ideološke usmeritve. Njegov prevzem oblasti velja za zgodovinski mejnik v ameriški lokalni politiki, saj New York pod njegovim vodstvom vstopa v obdobje, ki ga bodo zaznamovali ambiciozni socialni programi in reforme javne infrastrukture.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Ameriške oblasti so sporočile, da so preprečile teroristični načrt, ki ga je navdihnila ISIS, in bil načrtovan za silvestrovo.

Jemensko separatistično gibanje, združeno pod okriljem Južnega prehodnega sveta (STC), je v petek uradno razglasilo ustavo za neodvisno državo na jugu Jemna. Ta poteza pomeni dramatično zaostritev dolgotrajnega konflikta v državi in neposredno stopnjevanje napetosti med ključnima regionalnima silama, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirajo nasprotujoče si frakcije znotraj siceršnje koalicije proti uporniškim Hutijevcem. Separatisti, ki uživajo podporo Združenih arabskih emiratov, so od ostalih sprtih strani zahtevali priznanje nove ureditve, kar je Savdsko Arabijo spodbudilo k vojaškemu odzivu. Savdska vojaška letala so v petek bombardirala položaje sil STC v provinci Hadramaut, kjer so separatisti poskušali zasesti vojaške objekte. To dejanje sledi nedavnim dogodkom, ko so borci STC prevzeli nadzor nad dvema južnima provincama in predsedniško palačo v Adnu, zaradi česar so člani mednarodno priznane jemenske vlade pobegnili v Rijad. Medtem ko so Združeni arabski emirati napovedali popoln umik svojih enot, ostaja nejasno, ali bo razglasitev ustave dejansko privedla do vzpostavitve delujoče države ali pa gre zgolj za simbolno dejanje v širšem geopolitičnem merjenju moči.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene izvesti nov napad, če bo potrebno. Trump je tudi ocenil, da Maria Corina Machado nima podpore, da bi vodila Venezuelo. ZDA naj bi Venezuelo začasno upravljale, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. V Caracasu so 3. januarja poročali o močnih eksplozijah in zvokih letal, medtem ko je Venezuela obsodila "zelo resno vojaško agresijo".

Donald Trump je potrdil, da so ameriške specialne enote aretirale Nicolása Madura in ga s soprogo prepeljale z vojaško ladjo v New York. Dejal je, da bo ZDA začasno upravljala Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil ponovnega posredovanja.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali. Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.