Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu uradno potrdil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler bo to potrebno. Napoved sledi petkovi operaciji ameriških specialnih enot, agencije DEA in Cie, v kateri so ujeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je poudaril, da bodo v državo vstopila največja ameriška naftna podjetja, ki bodo z milijardnimi investicijami obnovila močno poškodovano naftno infrastrukturo in začela ustvarjati dobiček za državo. Operacijo so ameriške oblasti utemeljile z obtožnico tožilstva v New Yorku, ki Madura bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina in nezakonitega posedovanja orožja ter uničevalnih naprav. Trumpov nastop jasno nakazuje na popolno spremembo politične in gospodarske smeri Venezuele pod ameriškim nadzorom.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v soboto zgodaj zjutraj sporočil, da so ameriške sile v operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške strani so operativci za izvedbo akcije povzročili popoln izpad električne energije v venezuelski prestolnici, kar je omogočilo aretacijo brez večjega odpora. Trump je ob tem izjavil, da bodo Združene države Amerike upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in stabilen prehod oblasti. Novica o zajetju Madura je sprožila odzive po vsej Latinski Ameriki. Argentinska podpredsednica Victoria Villarruel je operacijo pozdravila in poudarila, da dogodek predstavlja ponovno rojstvo upanja za Venezuelo. Medtem ko Washington trdi, da gre za nujen ukrep v boju proti narkoterorizmu, kritiki opozarjajo na vprašanje suverenosti in neposredno vojaško posredovanje v tuji državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj Trumpova administracija napoveduje vzpostavitev začasne uprave do izvedbe demokratičnih procesov.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Po zajetju Nicolása Madura so se oglasili različni akterji. Venezuelska podpredsednica je zahtevala izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores po ameriškem bombardiranju in zajetju. FMLN je obsodil vojaške akcije proti Venezueli in zahteval Madurjevo izpustitev, medtem ko je Srednjeameriški parlament pozval k mirnemu prehodu oblasti. V Venezueli je po odstavitvi Madura napeto vzdušje, medtem ko so v Venezueli potekala praznovanja.

Cilia Flores, po poklicu odvetnica, je postala prva dama Venezuele leta 2013. Že več kot tri desetletja je predana bolivaričnemu procesu in velja za steber chavistične moči. Svojo politično pot je začela ob Nicolásu Maduru v gibanju, ki je ustvarilo temelje za kasnejši politični razvoj.

Po ameriški operaciji v Venezueli, ki je privedla do aretacije Nicolása Madura, je venezuelska opozicija ostala tiho. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA močno vpletene v prihodnost Venezuele. Politični odzivi so mešani, od olajšanja do previdnosti. Nobelova nagrajenka Maria Corina Machado je izrazila veselje in pripravljenost prevzeti oblast, medtem ko španski politik Paco Núñez podpira demokratično tranzicijo. Slavne osebnosti so se odzvale na dogajanje.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

Združene države Amerike so izvedle operacijo, v kateri so aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in prvo damo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je Madura obtožilo zarote za narkoterorizem, saj naj bi po navedbah Washingtona vodil t. i. narkooblast, ki je načrtno preplavljala ameriški trg s prepovedanimi drogami. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da je Maduro trenutno v priporu in bo v kratkem stopil pred ameriško sodišče, kjer mu bodo sodili zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z mamil. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med administracijo Donalda Trumpa in vlado v Caracasu. Medtem ko ameriški uradniki dejanje označujejo za vzpostavitev pravne države in boj proti kriminalu, so nekateri mediji dogodek opisali kot ugrabitev tuje državne vodje. Republikanska stranka je po aretaciji nakazala, da novih vojaških napadov na Venezuelo za zdaj ne načrtujejo, vendar ostaja situacija v regiji izjemno napeta. Madurove obtožbe vključujejo tudi posest destruktivnih naprav, usmerjenih proti ZDA, kar naj bi ogrožalo nacionalno varnost države.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali iz države, v ZDA pa se bo soočil s sojenjem zaradi obtožb o terorizmu in trgovini z drogami. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je bila uporabljena vojaška sila brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni, in zatrdil, da razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi proti venezuelskemu voditelju. Združene države Amerike nameravajo upravljati z Venezuelo vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Medtem ko Washington operacijo označuje za uspeh v boju proti narkoterorizmu, so se na dogodke ostro odzvale zaveznice Venezuele. Rusija, Iran in Kuba so dejanje obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. Napad sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA izvajale pomorske blokade in zasege tankerjev v Karibskem morju.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal neposredno vojaško akcijo proti Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu in vodenju narko-države, je sprožila ostre odzive mednarodne javnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da takšen napad brez privolitve Varnostnega sveta Združenih narodov ali dokazane samoobrambe predstavlja kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Italijanska poslanka Laura Boldrini je dejanje označila za nevarno uporabo sile, ki ogroža regionalno stabilnost, in pozvala Evropsko unijo k obsodbi napada. ZDA so se pri izvedbi operacije izognile običajnim postopkom obveščanja Kongresa s sklicevanjem na protiteroristično zakonodajo. Medtem ko Washington trdi, da gre za boj proti trgovini z drogami, kritiki poudarjajo, da so takšne enostranske intervencije v Latinski Ameriki v preteklosti že večkrat povzročile dolgotrajno politično in družbeno nestabilnost. Moskva in Peking, ki podpirata Caracas, bi lahko v prihodnjih dneh sprožila diplomatske protiukrepe, vendar imajo Združene države Amerike kot stalna članica Varnostnega sveta moč veta na morebitne resolucije proti lastnim dejanjem.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto zjutraj sporočila, da so ameriške vojaške sile v bliskoviti operaciji zajele in odpeljale predsednika Nicolása Madura ter prvo damo Cilio Flores. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, je vključevala zračne napade na Caracas in okoliške zvezne države Miranda, Aragua in La Guaira. Po navedbah Rodríguezove so napadi zahtevali civilne žrtve, vendar natančno število mrtvih še ni znano. Venezuelska vlada je nemudoma aktivirala dekret o mednarodnem izrednem stanju, ki ga je Maduro pripravil že pred meseci ob povečanju prisotnosti ameriške mornarice v Karibih. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je dejanje ostro obsodil in ga označil za nesprejemljiv precedens v mednarodni skupnosti ter kršitev venezuelske suverenosti. Po njegovih besedah uporaba sile spominja na najtemnejša obdobja vmešavanja v latinskoameriško politiko. Medtem brazilska vojska ocenjuje, da neposredne vojaške grožnje za Brazilijo ni, vendar z zaskrbljenostjo spremlja morebiten val beguncev. Analitiki v brazilski vojski so opozorili na dejstvo, da so ameriški helikopterji nad Caracasom leteli brez odpora, kar nakazuje na morebitno sodelovanje dela venezuelskih oboroženih sil pri odstranitvi Madura.

Ameriške oborožene sile so v vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti in v italijanskem političnem vrhu. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa je usmerjena v strmoglavljenje dolgoletnega socialističnega režima, ki ga Zahod obtožuje diktature, korupcije in kratenja človekovih pravic. Medtem ko nekatere politične stranke v Italiji poudarjajo brutalnost Madurovega režima, hkrati opozarjajo, da takšna enostranska vojaška akcija ZDA pomeni grobo kršitev mednarodnega prava in ogroža že tako krhka svetovna ravnovesja. Italijanski politiki, predvsem iz vrst levice, so izrazili skrb za varnost tamkajšnje italijanske skupnosti in zahtevajo nujno izpustitev italijanskih državljanov, kot je Alberto Trentini. Kritiki operacije, med njimi Stefano Bonaccini in Riccardo Magi, poudarjajo, da bi morala Evropska unija odigrati močnejšo vlogo pri iskanju diplomatske rešitve, namesto da se dopušča vojaško posredovanje. Po drugi strani predstavniki stranke Bratje Italije (Fratelli d'Italia) opozarjajo na dvoličnost levice, ki po njihovem mnenju v preteklosti ni zadostno obsodila Madurovih zločinov in zatiranja opozicije. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, mednarodna skupnost pa se sprašuje o prihodnosti latinoameriške regije po padcu režima, ki je državo obvladoval več kot desetletje. Napetosti med zagovorniki diplomatske poti in tistimi, ki podpirajo odstranitev diktatorja z uporabo sile, se stopnjujejo tudi v Evropi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja, da ne gre za vojno dejanje ali napad na suvereno državo, temveč za operacijo »zakona in reda« z namenom izvršitve sodnega naloga zaradi obtožb o trgovini z drogami. Donald Trump se je s to pravno konstrukcijo izognil potrebi po predhodnem obveščanju kongresa v skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973, hkrati pa poskušal zmanjšati politično tveganje pred domačim volilnim telesom. Operacija je sprožila ostre odzive ključnih zaveznikov venezuelskega režima. Rusija, Kitajska in Iran so obsodili ameriško posredovanje; Kremelj je dejanje označil za »oboroženo agresijo« in opozoril na nepredvidljive posledice za mednarodno ravnovesje. Kljub trditvam o zakonitosti operacije, ki naj bi temeljila na 2. členu ameriške ustave o zaščiti ameriškega osebja pred neposrednimi grožnjami, so se v mednarodni javnosti pojavili posnetki Madura tik pred zajetjem, ko je še odgovarjal na vprašanja novinarjev, kar nakazuje na presenetljivost in hitrost ameriškega posega.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Po tem, ko so ZDA bombardirale Venezuelo in aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez izjavila, da je Nicolás Maduro edini predsednik Venezuele in zahtevala njegovo izpustitev. Donald Trump pa je kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru dejal, naj se "pazi".

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je napad označil za delno uspešen, saj po njegovih besedah ameriškim silam kljub aretaciji predsednika ni uspelo sprožiti želenega vsesplošnega kaosa v državi. V odziv na tujo vojaško posredovanje je venezuelsko obrambno ministrstvo razglasilo popolno mobilizacijo vseh oboroženih sil. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko so nekateri evropski in južnoameriški politiki, denimo portugalski voditelj stranke Chega André Ventura, dogodek označili za simbol upanja in konec diktature, so drugi opozorili na kršitev mednarodnega prava. Italijanski poslanec Fabio Porta je poudaril, da je bila vojaška akcija ZDA napačna in nevarna, ter izrazil skrb za varnost tujih državljanov v državi. Ameriški predsednik Donald Trump je že pred časom napovedal, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti, kar se je s to operacijo tudi uresničilo.