Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji. Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje sestrelitev brezpilotnega letalnika nad rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva s temi posnetki odgovarja na zanikanja Kijeva in poudarja, da je šlo za nameren ukrajinski poskus atentata na ruskega predsednika. Dogodek naj bi se zgodil v začetku tedna, ruske oblasti pa trdijo, da sta bila v napad vključena dva letalnika, ki sta bila onesposobljena z elektronskimi obrambnimi sistemi. Ukrajinsko vodstvo je vpletenost v domnevni napad kategorično zavrnilo in obtožbe označilo za rusko provokacijo ali dejanje notranjih sil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je kljub temu vztrajal, da za napadom stoji Kijev pod vodstvom Washingtona. Ruska stran je objavo posnetkov izkoristila za utrjevanje narativa o neposredni ogroženosti državnega vrha, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na pomanjkanje neodvisnih dokazov o izvoru letalnikov.

V bližini obale japonske prefekture Iwate so na silvestrovo ob 23.27 po lokalnem času zabeležili potres z magnitudo 5,7. Po podatkih japonske meteorološke agencije je bilo žarišče potresa na globini 30 kilometrov pod morsko gladino. Najmočnejše tresenje tal, ki je doseglo četrto stopnjo po japonski potresni lestvici, so čutili v mestu Morioka, tresenje pa so zaznali tudi v prefekturah Aomori in Miyagi. Oblasti so sporočile, da nevarnosti cunamija ni, prav tako pa za zdaj ni poročil o večji materialni škodi ali žrtvah. Dogodek se je zgodil v obdobju povečane seizmične aktivnosti v regiji, saj so v zadnjih mesecih na tem območju in v okolici Tajvana zabeležili več močnejših sunkov. Lokalno prebivalstvo ostaja v pripravljenosti, saj so v preteklosti podobni sunki služili kot predhodniki močnejšim potresom. Kljub strahu med prebivalci med praznovanjem novega leta so varnostni protokoli v Morioki in okolici delovali nemoteno, infrastruktura pa je po prvih ocenah vzdržala tresenje brez resnih poškodb.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.

Kitajska vojska je v sredo, 31. decembra 2025, uradno zaključila obsežne vojaške manevre z imenom "Pravična misija-2025", ki so potekali v neposredni bližini Tajvana. Po navedbah tiskovnega predstavnika vzhodnega poveljstva kitajske vojske Li Xija so se operacije končale v večernih urah, nakar so se kitajska plovila začela umikati proti zahodu in severu. Tajvanska obalna straža je sporočila, da je od začetka vaj 29. decembra zaznala skupno 14 kitajskih ladij obalne straže, ki so plule v vodah okoli otoka. Kljub uradnemu koncu vaj tajvanske oborožene sile in obalna straža ostajajo v stanju pripravljenosti. Tajvanski organi so izvajali strog nadzor po sistemu "ena na ena", da bi zagotovili varnost plovbe in preprečili morebitne kršitve teritorialnih voda. Čeprav so se nekatere ladje že oddaljile od 24-miljskega pasu, tajvanski varnostni organi poudarjajo, da bodo še naprej spremljali gibanje kitajskih vojaških in policijskih sil v regiji, saj Kitajska s tovrstnimi nenadnimi vajami stopnjuje pritisk na otok.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem sporočilu dejal, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter dosegla trden napredek na novi poti kitajske modernizacije. Novoletno sporočilo je bilo objavljeno preko China Media Group in interneta.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril, da je združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. V govoru, ki ga je prenašala osrednja kitajska televizija CCTV, je Ši izpostavil leto 2025 kot leto spomina na 80. obletnico zmage v vojni proti japonski agresiji in uvedbo novega spominskega dneva ob vrnitvi Tajvana pod kitajsko oblast. Ši je v svojem nastopu uporabil znano retoriko o skupni krvi, ki povezuje prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine. Nagovor prihaja v obdobju povečanih napetosti, saj je Kitajska v letu 2025 izvedla obsežne vojaške vaje pod imenom 'Pravična misija 2025', ki so bile usmerjene proti Tajvanu. Kljub spravljivemu tonu o sorodstvenih vezeh Peking še naprej stopnjuje pritisk na otok, kar vključuje tako vojaško ustrahovanje kot tudi pravno preganjanje tajvanskih politikov, ki zagovarjajo neodvisnost. Tajvanska stran te izjave ocenjuje kot ponavljanje starih ideoloških vzorcev, ki ne upoštevajo realnosti na terenu in želja tajvanskega ljudstva.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob začetku leta 2026 izmenjala novoletne čestitke, v katerih sta poudarila močno strateško vez med državama. Ši je v sporočilu izpostavil, da je partnerstvo v preteklem letu 2025 naredilo odločne korake naprej, hkrati pa je izrazil pripravljenost na ohranjanje tesnih stikov z ruskim kolegom pri usmerjanju dvo-stranskih odnosov proti novim dosežkom. Po navedbah kitajskih medijev Peking stavi na nadaljnjo vzajemno podporo na svetovnem prizorišču. Dialog med voditeljema odraža poglobljeno sodelovanje, ki se je krepilo skozi celotno preteklo leto, zlasti na področju energetike in geopolitičnega usklajevanja. Pogovori so potrdili, da državi ostajata ključni zaveznici v luči napetih odnosov z zahodnimi silami. Kitajska stran je v uradnem sporočilu poudarila, da nameravata državi v prihodnje še tesneje sodelovati pri vprašanjih globalne varnosti in gospodarskega razvoja.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Mesto Kisumu v Keniji je vstopilo v novo leto s kombinacijo praznovanja, premišljevanja in molitve. Svet je vstopil v leto 2026 z ognjemeti in svetlobnimi predstavami, ob tem pa so poostrili varnostne ukrepe.

Kraljica Camilla je podrobno opisala grozljiv trenutek, ko jo je na vlaku napadel moški.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Mesta po vsem svetu, od Sydneyja do Pariza in New Yorka, so pričakala leto 2026 z bučnimi praznovanji, ognjemeti in svetlobnimi predstavami, nekateri pa so se odločili za bolj umirjen pristop. Praznovanja so potekala ob poostreni varnosti.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru izrazil prepričanje, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Rusija bo leta 2026 vstopila v peto leto vojne. Predsednik je poudaril vero v ruske vojake in njihovo zmago.

Tajvanska obalna straža je sporočila, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda v bližini otoka, kar nakazuje na zaključek obsežnih kitajskih vojaških vaj. Kljub umiku glavnine sil je namestnik direktorja tajvanske obalne straže Hsieh Ching-chin opozoril, da manjše število plovil še vedno pluje zunaj cone 24 navtičnih milj. Predsednica sveta za morske zadeve Guan Bi-ling je med trajanjem vaj objavila dokaze o dejavnostih tajvanske obalne straže, ki je neposredno spremljala kitajska plovila in zagotavljala svobodno plovbo trgovskim ladjam. S tem je zavrnila kitajske trditve o popolni blokadi otoka. Peking je vaje, poimenovane 'Pravična misija-2025', sprožil kot odgovor na politična dogajanja, pri čemer je obalna straža Kitajske izvajala t. i. patrulje za uveljavljanje prava v bližini otokov Matsu in Wuqiu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v objavi na družbenem omrežju X sporočil, da so ameriške letalske sile bombardirale domnevno tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Napad se je zgodil v kontekstu zaostrovanja ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo posredno potrdil med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi. Operacija v Venezueli predstavlja redek neposreden vojaški poseg Združenih držav Amerike na ozemlju te južnoameriške države, cilj pa naj bi bilo uničenje infrastrukture za proizvodnjo prepovedanih drog. Poročila o napadu prihajajo v času povečanih napetosti v regiji, kjer kolumbijske oblasti spremljajo dejavnosti ameriških sil v sosednji državi. Čeprav so podrobnosti o škodi in morebitnih žrtvah še vedno skope, Petrova potrditev dogodka nakazuje na neposredno vpletenost ZDA v protidopinške operacije na tujih tleh.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je izjavil, da kitajske vojaške vaje niso osamljen dogodek, temveč del širše strategije širitve avtoritarne oblasti, ki ogroža globalno stabilnost, medtem ko je predsednica Kuomintanga Zheng Liwen ponovila poziv k sprejemu konsenza iz leta 1992 in obljubila udeležbo na novoletni slovesnosti pred predsedniško palačo. Zheng Liwen je izrazila upanje, da bo Kitajska prenehala z vojaškimi aktivnostmi in da bo vlada pod vodstvom DPP sprejela konsenz iz leta 1992 in se uprla tajvanski neodvisnosti.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob vstopu v novo leto izmenjala praznična voščila, pri čemer sta poudarila zavezanost k nadaljnjemu razvoju strateškega partnerstva med državama. Xi Jinping je v svojem sporočilu izrazil pripravljenost na tesno sodelovanje s Putinom za zagotovitev stalnega napredka v bilateralnih odnosih, ki so se v zadnjih letih močno okrepili. Voditelja sta v izmenjavi sporočil izpostavila pomen stabilnosti in skupnega nastopa na mednarodnem prizorišču. Dogodek odraža trend krepitve vezi med Pekingom in Moskvo v času zaostrenih globalnih geopolitičnih razmer. Kitajska stran je poudarila, da namerava s Rusijo graditi na preteklih uspehih in razširiti sodelovanje na področjih gospodarstva, varnosti in kulture, kar utrjuje njuno zavezništvo kot protiutež zahodnim vplivom.