Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in pozval k okrepitvi prizadevanj za spodbujanje gospodarske rasti ter tehnološkega napredka. Poudaril je tudi neustavljivo ponovno združitev s Tajvanom in izpostavil dosežke Kitajske na področju umetne inteligence.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru dejal, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo "90-odstotno pripravljen".

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. Nagovor, ki je bil predvajan ob vstopu v leto 2026, je bil usmerjen predvsem v krepitev morale vojakov, ki jih je Putin označil za junake, ter pozivanje k narodni enotnosti po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Ruski voditelj se v govoru ni podrobneje dotaknil morebitnih mirovnih pogajanj, kljub nedavnim diplomatskim prizadevanjem pod okriljem Združenih držav Amerike. Hkrati so se močno zaostrile napetosti zaradi ruskih obtožb, da je Ukrajina z 91 droni poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Moskva je incident označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar predstavlja resno oviro za mirovni proces. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino in laž, namenjeno spodkopavanju pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je po telefonskem pogovoru s Putinom izrazil ogorčenje nad poročili o napadu, čeprav konkretnih dokazov za ukrajinsko vpletenost Rusija ni predložila. Medtem so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, v zadnjem napadu z droni na Odeso pa je bilo ranjenih šest ljudi, vključno s tremi otroki.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je ob koncu leta v nagovoru državljanom poudaril pomen nacionalne enotnosti in napovedal nadaljnja prizadevanja vlade za blaginjo otoka. V svojem sporočilu javnosti pred vstopom v leto 2026 je izpostavil, da bo vlada še naprej trdo delala za napredek, in pozval prebivalce, naj ostanejo povezani na poti v prihodnost. Podobne pozive k skupnim prizadevanjem je izrazila tudi podpredsednica Hsiao Bi-khim. Preko družbenih omrežij je sporočila, da je ključnega pomena ohraniti enotnost pri varovanju tajvanskega ozemlja in vrednot. Sporočilo državnega vrha prihaja v času, ko se Tajvan sooča z naraščajočimi geopolitičnimi izzivi v regiji, vendar so se voditelji v novoletnem nagovoru osredotočili predvsem na notranjo kohezijo in optimizem za prihajajoče obdobje.

Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji. Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.

Skoraj 60 japonskih poslank, vključno s predsednico vlade Sanae Takaiči, je vložilo uradno peticijo, v kateri zahtevajo povečanje števila stranišč za ženske v prostorih parlamenta. Pobuda odraža prizadevanja za izboljšanje infrastrukturnih pogojev, ki bi ustrezali povečani zastopanosti žensk v zakonodajnem telesu. Japonska politika ostaja pod močnim vplivom moških, vendar se je število izvoljenih žensk na zadnjih volitvah opazno povečalo. Sanae Takaiči, ki je oktobra lani postala prva predsednica vlade v zgodovini Japonske, je s svojo podporo peticiji izpostavila nujnost prilagoditve delovnega okolja. Poslanke so opozorile, da trenutna razpoložljivost sanitarij ne zadostuje potrebam in ne sledi demografskim spremembam v parlamentu. Peticija simbolizira širši boj za enakopravnost in boljše delovne pogoje v tradicionalno konservativnem političnem okolju, kjer so bila infrastrukturna vprašanja žensk dolgo spregledana.

Mali in Burkina Faso sta v sredo napovedala uvedbo potovalnih omejitev za državljane Združenih držav Amerike, kar predstavlja povračilni ukrep po tem, ko so ZDA obe afriški državi uvrstile na seznam držav z omejenim vstopom. Ministrstvi za zunanje zadeve obeh sahelskih držav sta v ločenih izjavah pojasnili, da uvajata enakovredne ukrepe, s katerimi se odzivata na nedavno razširitev ameriške prepovedi potovanj. Ta poteza sledi odločitvi ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je seznam držav z omejitvami razširila na več novih držav, vključno z nekaterimi najrevnejšimi afriškimi narodi. Ukrep obeh zahodnoafriških držav odraža načelo recipročnosti v mednarodni diplomaciji. Po navedbah uradnih organov v Bamaku in Ouagadougouju bodo ameriški državljani pri vstopu v ti državi od sedaj naprej imeli težave z vizumskimi postopki oziroma bodo njihove možnosti vstopa znatno omejene. Odločitev dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in regijo Sahel, ki se že dlje časa spopada z varnostnimi izzivi in nestabilnostjo. Analitiki ocenjujejo, da bodo te omejitve najbolj prizadele humanitarne delavce in gospodarske delegacije, ki delujejo na tem območju.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru izrazil prepričanje, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Rusija bo leta 2026 vstopila v peto leto vojne. Predsednik je poudaril vero v ruske vojake in njihovo zmago.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje sestrelitev brezpilotnega letalnika nad rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva s temi posnetki odgovarja na zanikanja Kijeva in poudarja, da je šlo za nameren ukrajinski poskus atentata na ruskega predsednika. Dogodek naj bi se zgodil v začetku tedna, ruske oblasti pa trdijo, da sta bila v napad vključena dva letalnika, ki sta bila onesposobljena z elektronskimi obrambnimi sistemi. Ukrajinsko vodstvo je vpletenost v domnevni napad kategorično zavrnilo in obtožbe označilo za rusko provokacijo ali dejanje notranjih sil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je kljub temu vztrajal, da za napadom stoji Kijev pod vodstvom Washingtona. Ruska stran je objavo posnetkov izkoristila za utrjevanje narativa o neposredni ogroženosti državnega vrha, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na pomanjkanje neodvisnih dokazov o izvoru letalnikov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.

Kitajska vojska je v sredo, 31. decembra 2025, uradno zaključila obsežne vojaške manevre z imenom "Pravična misija-2025", ki so potekali v neposredni bližini Tajvana. Po navedbah tiskovnega predstavnika vzhodnega poveljstva kitajske vojske Li Xija so se operacije končale v večernih urah, nakar so se kitajska plovila začela umikati proti zahodu in severu. Tajvanska obalna straža je sporočila, da je od začetka vaj 29. decembra zaznala skupno 14 kitajskih ladij obalne straže, ki so plule v vodah okoli otoka. Kljub uradnemu koncu vaj tajvanske oborožene sile in obalna straža ostajajo v stanju pripravljenosti. Tajvanski organi so izvajali strog nadzor po sistemu "ena na ena", da bi zagotovili varnost plovbe in preprečili morebitne kršitve teritorialnih voda. Čeprav so se nekatere ladje že oddaljile od 24-miljskega pasu, tajvanski varnostni organi poudarjajo, da bodo še naprej spremljali gibanje kitajskih vojaških in policijskih sil v regiji, saj Kitajska s tovrstnimi nenadnimi vajami stopnjuje pritisk na otok.

Za ameriško gospodarstvo leta 2025 naj bi bili ključni besedi "dostopnost" in "odpuščanja". Restavracija Wagamama razmišlja o podražitvah zaradi povečanih stroškov dela, ki jih je uvedla Rachel Reeves. Yorkshire Building Society opozarja Britance, ki imajo na bančnih računih več kot 5.001 £, saj naj bi milijoni ljudi imeli velike vsote denarja na računih, ki ne prinašajo obresti. Poleg tega je znana banka ponovno uvedla orodje za varčevanje, s katerim bi lahko prihranili 667 £ do leta 2026.

V Nemčiji se pred prihajajočim silvestrovim ponovno krepi razprava o morebitni uvedbi splošne prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev na državni ravni. Glavni pobudnik je nemški policijski sindikat, ki je v svoji peticiji za prepovest ognjemetov zbral že skoraj tri milijone podpisov. Razprava je postala še posebej vroča zaradi številnih poškodb in incidentov, ki so v preteklih letih zaznamovali praznovanja novega leta po vsej državi. Zagovorniki prepovedi opozarjajo na veliko število poškodovancev, ki vsako leto obremenijo zdravstveni sistem, ter na varnostna tveganja za policiste in reševalce na terenu. Na drugi strani nasprotniki poudarjajo, da gre za dolgoletno tradicijo, ki predstavlja pomemben del praznovanja za večino državljanov. Kljub visokemu številu podpisov pod peticijo pa odločitev o zakonodajnih spremembah ostaja predmet političnih pogajanj, saj se vlada spopada s pritiski tako javnosti kot industrije zabavne pirotehnike.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril, da je združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. V govoru, ki ga je prenašala osrednja kitajska televizija CCTV, je Ši izpostavil leto 2025 kot leto spomina na 80. obletnico zmage v vojni proti japonski agresiji in uvedbo novega spominskega dneva ob vrnitvi Tajvana pod kitajsko oblast. Ši je v svojem nastopu uporabil znano retoriko o skupni krvi, ki povezuje prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine. Nagovor prihaja v obdobju povečanih napetosti, saj je Kitajska v letu 2025 izvedla obsežne vojaške vaje pod imenom 'Pravična misija 2025', ki so bile usmerjene proti Tajvanu. Kljub spravljivemu tonu o sorodstvenih vezeh Peking še naprej stopnjuje pritisk na otok, kar vključuje tako vojaško ustrahovanje kot tudi pravno preganjanje tajvanskih politikov, ki zagovarjajo neodvisnost. Tajvanska stran te izjave ocenjuje kot ponavljanje starih ideoloških vzorcev, ki ne upoštevajo realnosti na terenu in želja tajvanskega ljudstva.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Finska policija je zasegla tovorno ladjo, ki jo sumijo poškodovanja podmorskega telekomunikacijskega kabla med Finsko in Estonijo. Incident se je zgodil v Finskem zalivu, poškodovan pa je bil tudi drugi kabel.

Finska policija je zasegla tovorno ladjo v Finskem zalivu, osumljeno poškodovanja podmorskega kabla v izključni ekonomski coni Estonije. Estonske oblasti so zaznale napake. Sumijo, da je bila poškodovana tudi druga kabelska povezava.

Novi protesti v Iranu so se razširili izven tržnic na univerze. Iransko vodstvo se sooča z naraščajočim pritiskom iz tujine, obenem pa se pojavlja nezadovoljstvo znotraj države. V ozadju so težave v gospodarstvu in grožnja novih vojaških napadov.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.