Nemški finančni minister Lars Klingbeil je za proračunsko leto 2026 napovedal znatno znižanje sredstev za nemško zvezno računsko sodišče (Bundesrechnungshof). Odločitev o krčenju sredstev in morebitni ukinitvi ene izmed revizijskih ravni je v javnosti sprožila ostre odzive, saj prihaja neposredno po tem, ko je ta neodvisni organ izdal izjemno kritično poročilo o javnofinančni politiki in zadolževanju vlade pod vodstvom Friedricha Merza. Kritiki ministru očitajo, da gre za politični povračilni ukrep proti instituciji, ki je opozorila na tveganja povečevanja dolga in obrestnih mer v trenutnem državnem proračunu. Medtem ko finančno ministrstvo poudarja potrebo po varčevanju na vseh ravneh, opozicija in finančni strokovnjaki opozarjajo, da bi omejevanje proračuna nadzorne institucije lahko resno ogrozilo transparentnost porabe javnega denarja. Takšno ravnanje po mnenju nekaterih predstavlja nevaren precedens v nemški fiskalni politiki, kjer so neodvisni revizijski organi doslej uživali visoko stopnjo avtonomije.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavile trditve, da so ameriška vojaška letala vstopila v Venezuelo z namenom prevzema nadzora nad zlatimi rezervami. Donald Trump je izrazil željo po ponovnem odprtju Venezuele ameriškim naftnim podjetjem za izkoriščanje njenih ogromnih zalog nafte, vendar ostaja nejasen glede institucionalne prihodnosti države. Čeprav ima Venezuela največje zaloge nafte, predstavlja le 1 % svetovne proizvodnje.

Nemški nacionalni železniški prevoznik Deutsche Bahn se še naprej bori z izrazito nezanesljivostjo v daljinskem prometu, saj je točnost vlakov dosegla novo dno. Glavni razlogi za nenehne zamude so obsežna gradbena dela na ključnih infrastrukturnih koridorjih in preobremenjenost tirnega omrežja, kar povzroča zastoje po celotni državi. Čeprav vodstvo podjetja napoveduje dolgoročno izboljšanje stanja, podatki kažejo, da se trend še ne bo obrnil v bližnji prihodnosti. Potniki se bodo morali s pogostimi čakanji spopadati tudi v letu 2026, saj sanacijski projekti zahtevajo dolgotrajne popolne zapore prog. Trenutne razmere so posledica desetletij nezadostnega vlaganja v vzdrževanje, kar je privedlo do točke, ko so nujna popravila hkrati ohromila prometni sistem. Kljub prizadevanjem za hitrejšo obnovo se potniki soočajo s težavami pri načrtovanju potovanj, kar krni ugled nemškega železniškega prometa kot hrbtenice evropske mobilnosti.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Donald Trump je izdal novo opozorilo Iranu glede vladnih ukrepov proti protestnikom, ki v državi potekajo že več kot teden dni. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli, saj se bojijo, da bi Washington lahko ciljal na Iran zaradi notranjih nemirov.

Po popolnem izpadu komunikacije med grškimi kontrolorji zračnega prometa se je letalski promet v Grčiji stabiliziral, vendar na letališčih še vedno vlada povečan promet. Grški minister za promet je obljubil preiskavo dogodka.

Podružnica banke Sparkasse v Gelsenkirchnu ostaja do preklica zaprta za javnost po nedavnem spektakularnem vlomu, ki je povzročil ogromno materialno škodo in izgubo premoženja komitentov. Banka je v najnovejšem sporočilu za javnost pojasnila, da podrobnosti o preiskavi še niso v celoti dostopne, vendar aktivno sodelujejo s policijskimi organi pri ugotavljanju vseh okoliščin dogodka. Stranke banke v mestni četrti Buer so bile pozvane k potrpežljivosti, saj tehnična in forenzična preiskava prostorov še vedno potekata. Dogodek je neposredno povezan z decembrskim vdorom v trezorske prostore, kjer so neznani storilci izropali na tisoče bančnih sefov. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na način vdora, ki nakazuje na visoko stopnjo profesionalizma in predhodnega načrtovanja. Zaradi varnostnih razlogov in potrebe po sanaciji uničene infrastrukture poslovalnica do nadaljnjega ne more zagotavljati varnega poslovanja, kar povzroča nemalo nevšečnosti lokalnemu prebivalstvu in gospodarstvu.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja. Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Močno sneženje in poledica sta v nemški zvezni deželi Spodnja Saska, zlasti v regiji Hannover, povzročila obsežne motnje v prometu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je prišlo do številnih prometnih nesreč, ki so ohromile cestni promet, hkrati pa so poročali o odpovedih v avtobusnem in železniškem prometu. Medtem ko so ljubitelji zimskih športov snežne pošiljke pozdravili, se vozniki in potniki v javnem prevozu spopadajo z zamudami in nevarnimi razmerami na poti. Lokalne oblasti so vzpostavile stalno spremljanje razmer, saj se regija sooča z nenehnimi težavami pri zagotavljanju varnosti na cestah. Poledica je povzročila zdrse vozil, kar je zahtevalo posredovanje reševalnih služb in vzdrževalcev cest. Potnikom svetujejo, naj spremljajo aktualne informacije o voznih redih, saj so številne povezave še vedno prekinjene ali močno ovirane. Razmere ostajajo napete, saj vremenska napoved zaenkrat ne obeta hitrega izboljšanja stanja na prizadetih območjih.

Grški letalski promet je bil začasno ohromljen zaradi tehnične napake v radijskem sistemu, ki je onemogočila komunikacijo med kontrolorji zračnega prometa. Po izpadu so s težavo ponovno vzpostavili delovanje prometa, vzrok za izpad pa še preiskujejo.

Grške oblasti so v nedeljo dopoldne zaradi resnih tehničnih težav v komunikacijskih sistemih popolnoma zaprle zračni prostor nad celotno državo. Po poročanju grških medijev je prišlo do izpada vseh komunikacijskih povezav, kar je povzročilo takojšnjo zaustavitev letalskega prometa. Ukrep je močno ohromil povezave tako v prihodu kot odhodu iz države, številni leti pa so bili odpovedani ali preusmerjeni. Tehnična motnja je povzročila obsežne nevšečnosti za potnike in letalske prevoznike v celotni regiji. Čeprav so se prve informacije osredotočale na težave v komunikaciji s kontrolo zračnega prometa, uradni viri še niso podali natančnih pojasnil o naravi okvare. Letalski promet nad Grčijo ostaja do nadaljnjega onemogočen, kar vpliva tudi na mednarodne koridorje, ki prečkajo grško ozemlje.

V Berlinu in okolici je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je ohromil mestni in regionalni železniški promet. Po poročanju nemških medijev so težave nastale zaradi namernega požiga na infrastrukturi, kar je neposredno vplivalo na delovanje S-Bahna in regionalnih vlakov med Berlinom in Potsdamom. Številne linije so bile prekinjene ali so delovale z velikimi zamudami, kar je povzročilo kaos v javnem prevozu v nemški prestolnici. Preiskovalni organi obravnavajo incident kot sabotažo, saj je ogenj poškodoval ključne električne vode, potrebne za napajanje signalizacije in pogonskih sistemov. Potniki so bili prisiljeni uporabljati alternativne oblike prevoza, medtem ko so ekipe na terenu poskušale odpraviti posledice napada. Dogodek je znova sprožil razpravo o ranljivosti kritične infrastrukture v večjih evropskih mestih in potrebi po strožjem varovanju energetskih vozlišč.

Nemški letalski prevoznik Lufthansa je zaradi zaostrovanja varnostnih razmer in domnevnih vojaških aktivnosti Združenih držav Amerike v Venezueli sprejel odločitev o spremembi svojih letalskih poti. Družba se od zdaj naprej izogiba venezuelskemu zračnemu prostoru, kar neposredno vpliva na trajanje letov, zlasti na progi med Frankfurtom in Južno Ameriko. Zaradi obvozov se je čas potovanja na določenih linijah podaljšal, saj letala letijo po daljših in varnejših koridorjih. Ukrep je bil sprejet po poročilih o dramatičnih dogodkih v Venezueli, ki vključujejo navedbe o vojaških operacijah oziroma napadih s strani ZDA. Čeprav podrobnosti o naravi napadov ostajajo predmet preverjanja, je letalski prevoznik prednostno upošteval varnostne protokole. Razmere v državi ostajajo nestabilne, kar sili mednarodne korporacije k previdnostnim ukrepom za zaščito svojih potnikov in posadk. Odločitev Lufthanse odraža širšo zaskrbljenost mednarodne skupnosti nad stopnjevanjem napetosti v regiji.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.