V nemški zvezni deželi Saška se je pričela načrtovana sečnja gozdnih površin, ki so predvidene za širitev dnevnega kopa rjavega premoga Nochten. Lastnica gozdnega zemljišča si je do zadnjega trenutka prizadevala preprečiti poseg v naravo, vendar so bili njeni pravni poskusi neuspešni. Začetek del pomeni nadaljevanje energetske strategije na tem območju, ki kljub prizadevanjem za razogljičenje še vedno vključuje izkoriščanje fosilnih goriv. Sodišče je zavrnilo zadnjo pritožbo lastnice, s čimer so bile odstranjene pravne ovire za podjetje, ki upravlja z rudnikom. Odločitev odraža kompleksnost nemškega energetskega prehoda, kjer se interesi varovanja okolja in zasebne lastnine pogosto znajdejo v nasprotju z državnimi energetskimi potrebami in že podeljenimi koncesijami za rudarjenje. Sečnja se je začela takoj po pravnomočnosti sodbe, kar je sprožilo nove razprave o prihodnosti rjavega premoga v državi.

Številni nemški mediji poročajo o občutnem upadu dobav vozil Tesla v zadnjem četrtletju leta 2025, kar je posledica ukinitve spodbud za nakup električnih vozil v Združenih državah Amerike. Podjetje je že drugič zapored zabeležilo letni padec prodaje.

V Norveški je v lanskem letu delež novoregistriranih električnih avtomobilov dosegel rekordnih 95,9 odstotka, s čimer se je država praktično povsem približala svojemu ambicioznemu cilju prodaje izključno brezemisijskih vozil. Po podatkih tamkajšnjega urada za prometne informacije (OFV), objavljenih v petek, je bil v decembru ta delež celo višji in je znašal 97,6 odstotka. Poleg prevlade na trgu novih vozil je prišlo do zgodovinskega premika v celotnem voznem parku države, saj je število električnih avtomobilov na norveških cestah prvič preseglo število dizelskih vozil. Norveška vlada si je zadala cilj, da bodo do leta 2025 vsa nova prodana osebna vozila brez emisij, kar nameravajo doseči s kombinacijo davčnih olajšav in infrastrukturnih spodbud. Čeprav so lani za kratek čas zgrešili popolno stoodstotno uresničitev cilja, trenutni podatki kažejo na skorajšnjo dokončno opustitev prodaje vozil z notranjim izgorevanjem. Visoka stopnja elektrifikacije je rezultat dolgotrajne državne politike, ki spodbuja trajnostno mobilnost v boju proti podnebnim spremembam.

Po poročilih je upad prodaje Teslinih vozil v preteklem četrtletju posledica prenehanja subvencij za električna vozila v ZDA konec septembra. Zaradi tega je podjetje zabeležilo 15-odstotni padec dobav. Poleg tega je Teslo na mestu vodilnega proizvajalca električnih vozil prehitel drug koncern.

V več mestih nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija preiskovalci obravnavajo serijo vlomov v bančne sefe, zadnji primer pa so zabeležili v mestu Halle. Po poročanju lokalnih oblasti so neznani storilci vdrli v prostore banke in izropali več zasebnih predalov, pri čemer natančna višina povzročene premoženjske škode oziroma vrednost ukradenih predmetov še ni znana. Gre za nadaljevanje niza podobnih kaznivih dejanj, ki so v zadnjem obdobju pretresla to regijo. Preiskava se osredotoča na morebitno povezavo med zadnjim vlomom v mestu Halle in prejšnjimi incidenti, ki so se zgodili v Bonnu in Gelsenkirchnu. Policija za zdaj ne razkriva podrobnosti o načinu vstopa v varovane prostore, vendar pogostost teh dogodkov kaže na organizirano kriminalno skupino z dobrim poznavanjem varnostnih sistemov. Banke v regiji so bile pozvane k povečanju stopnje varovanja, medtem ko prestrašeni komitenti čakajo na uradne sezname odtujenih dragocenosti.

Danska energetska družba Ørsted je napovedala pravne ukrepe proti ameriški zvezni vladi zaradi odločitve o zaustavitvi gradnje velikega vetrnega parka ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Projekt morske vetrne elektrarne, ki je bil v času izdaje odredbe o prekinitvi del že v zaključni fazi postavitve, predstavlja ključen del strategije podjetja na področju obnovljivih virov energije. Vodstvo podjetja trdi, da je bila odločitev o zaustavitvi neutemeljena in da neposredno ogroža njihove investicije ter cilje prehoda na čisto energijo. Spor med danskim koncernom in ameriško administracijo se je zaostril po tem, ko je vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa odredila takojšnjo prekinitev del na morju. Podjetje Ørsted, ki velja za svetovnega vodjo na področju vetrne energije, želi s tožbo doseči razveljavitev te odločitve in nadaljevanje del. Primer bi lahko postavil pomemben precedens za prihodnje tuje investicije v ameriški sektor zelene energije, saj poudarja politična tveganja, s katerimi se spopadajo mednarodna podjetja pri izvajanju obsežnih infrastrukturnih projektov v ZDA.

Priznani münchenski luksuzni hotel Bayerischer Hof je naznanil odhod svojega vodilnega kuharskega mojstra, ki je bil ključni obraz njihove prestižne kulinarične ponudbe. Restavracija, ki je pod njegovim vodstvom združevala azijske vplive s francosko prefinjenostjo, se bo morala v prihodnje prilagoditi novi kadrovski realnosti. Odhod odlikovanega šefa predstavlja pomemben mejnik za hotel, ki velja za eno najbolj uglednih namestitev na Bavarskem in v celotni Nemčiji. Vodstvo hotela se trenutno ukvarja z vprašanjem, kako zapolniti vrzel po odhodu proslavljenega mojstra in ohraniti visoke standarde, ki jih zahtevajo Michelinovi ocenjevalci. Gastronomski kritiki poudarjajo, da bi takšna sprememba lahko vplivala na ugled hotela med mednarodno elito, saj so bili prav njegovi inovativni recepti glavni magnet za obiskovalce restavracije. Za zdaj podrobnosti o novem vodstvu kuhinje še niso znane, prav tako pa ni javno potrjeno, kam bo kuharski mojster nadaljeval svojo karierno pot.

V letu 2023 je v letalskih nesrečah po svetu umrlo 418 ljudi, kar je več kot v letu 2024. Statistični podatki sicer kažejo, da je letenje danes veliko varnejše kot pred 50 leti.

Najnovejša analiza nemškega trga dela je razkrila, da posamezniki z indijskimi koreninami v Nemčiji zaslužijo bistveno več kot druge skupine tujih delavcev. Po statističnih podatkih so Indijci prehiteli tako domače nemške delavce kot tudi druge visoko kvalificirane tujce po višini povprečne bruto plače. Raziskava kaže, da je ta trend posledica specifične demografske strukture indijskih priseljencev, ki v državo prihajajo predvsem kot visoko izobraženi strokovnjaki. Analitiki navajajo več ključnih razlogov za takšne rezultate. Indijski državljani so v veliki meri zaposleni v sektorjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti v informacijski tehnologiji, programiranju in inženirstvu. Poleg tega večina indijskih delavcev v Nemčijo pride prek sistema modre karte EU, ki zahteva določeno stopnjo izobrazbe in minimalni prag plače, kar avtomatično dviguje njihovo povprečje v primerjavi s skupinami, ki vključujejo večje število nizko kvalificirane delovne sile.

Norveška je v letu 2025 dosegla nove mejnike na področju elektromobilnosti, saj so električna vozila predstavljala kar 96 odstotkov vseh na novo registriranih osebnih avtomobilov. Skandinavska država, ki že vrsto let velja za vodilno na tem področju, je s tem praktično izrinila druge oblike pogonov v tržne niše. Poleg prevlade med novimi vozili so električni avtomobili prvič v zgodovini prehiteli dizelska vozila tudi v celotnem voznem parku države. Uspeh je posledica dolgotrajne in obsežne državne politike spodbujanja nakupa ter uporabe električnih vozil. Norveška vlada je s finančnimi spodbudami in infrastrukturnimi vlaganji ustvarila okolje, v katerem so vozila z motorji na notranje izgorevanje postala manj privlačna izbira za potrošnike. Podatki za leto 2025 potrjujejo, da se država nezadržno približuje cilju popolne opustitve prodaje novih vozil na fosilna goriva.

Leto 2025 je bilo za letalske potnike ponovno razmeroma varno, vendar so nekateri hudi incidenti opomnili na nujnost stalne budnosti v letalskem sektorju. Kljub splošnemu trendu visoke varnosti so strokovnjaki izpostavili, da varnost zračnega prostora in letališč zahteva nenehne izboljšave in prilagajanje novim tehnološkim izzivom. Poročila za preteklo leto kažejo, da so bili protokoli v zračnem prometu učinkoviti pri preprečevanju večjih katastrof. Kljub temu so zabeleženi posamezni dogodki sprožili razprave o varnostnih standardih, ki ostajajo ključni steber civilnega letalstva. Analiza preteklega leta služi kot podlaga za nadaljnje ukrepe, s katerimi želijo letalske oblasti zagotoviti najvišjo možno raven zaščite potnikov v prihodnje.

Zaradi nujnih popravil na signalni tehniki je na glavni železniški postaji v Münchnu prišlo do obsežnih motenj v železniškem prometu. Številni potniki in dnevni migranti so se spopadli z odpovedmi voženj in zamudami, saj so nekateri vlaki svojo pot zaključili predčasno na obrobju mesta. Vzdrževalna dela na ključni infrastrukturi so povzročila prometni kaos, ki je močno vplival na mobilnost v bavarski prestolnici. Nemški železniški operaterji so potnike pozvali k spremljanju aktualnih obvestil, medtem ko so ekipe na terenu poskušale čim hitreje odpraviti napako. Težave s signalizacijo na tako pomembnem prometnem vozlišču, kot je münchenski Hauptbahnhof, običajno povzročijo verižno reakcijo zamud po celotni regiji in vplivajo tudi na mednarodne povezave.

Michael Leiters je z začetkom novega leta uradno prevzel položaj predsednika uprave nemškega proizvajalca športnih avtomobilov Porsche AG. Na tem mestu je nasledi Oliverja Bluma, ki ostaja na čelu skupine Volkswagen, potem ko je v prehodnem obdobju opravljal obe funkciji hkrati. Leiters, ki se v podjetje vrača po letih delovanja pri drugih prestižnih znamkah, je svoj prevzem funkcije označil za poseben mejnik in po njegovem mnenju najbolj vznemirljivo vlogo v celotni avtomobilski industriji. Novi vodja se je ob začetku mandata javnosti oglasil preko družbenega omrežja LinkedIn, kjer je izrazil navdušenje nad vrnitvijo v Stuttgart. Kljub optimizmu pa ga čakajo številni izzivi, povezani s prehodom na električno mobilnost in ohranjanjem visoke dobičkonosnosti znamke v zaostrenih gospodarskih razmerah. Leitersova vrnitev v Porsche, kjer je v preteklosti že deloval kot pomočnik, velja za strateško potezo skupine Volkswagen pri utrjevanju samostojne poti te prestižne znamke na trgu.

Cene pogonskih goriv na nemških bencinskih servisih so se ob prehodu v novo leto občutno zvišale. Po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC je bila podražitev intenzivnejša, kot so sprva napovedovali analitiki. Glavni razlog za povišanje cen je uvedba nove stopnje obdavčitve emisij CO2, ki je v Nemčiji stopila v veljavo s 1. januarjem 2024. Poleg nove okoljske dajatve so na končno ceno vplivali tudi drugi tržni dejavniki, saj je skok cen presegel zgolj matematični učinek novega davka. Analiza cen za začetek leta 2024 kaže, da so se stroški za voznike povečali tako pri bencinu kot pri dizelskem gorivu. Strokovnjaki poudarjajo, da so naftna podjetja nove dajatve takoj prenesla na potrošnike, hkrati pa so izkoristila praznično obdobje za dodatne prilagoditve cenikov. Končni podatki za preteklo leto in napovedi za leto 2025 nakazujejo, da se bo trend postopnega draženja energentov zaradi okoljskih politik nadaljeval tudi v prihodnje.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Največji evropski avtomobilski klub ADAC se je znašel v središču javnih polemik, potem ko je njegov predsednik podprl zvišanje cen pogonskih goriv kot ukrep za doseganje podnebnih ciljev. Izjave o nujnosti višjih cen v okviru obdavčitve izpustov CO2 so med članstvom sprožile val ogorčenja in množično odpovedovanje članstev. Številni vozniki so se na predlog odzvali z nerazumevanjem in javno napovedali svoj odhod iz kluba, saj menijo, da bi morala organizacija primarno zastopati interese voznikov in ne spodbujati dodatnih finančnih obremenitev. Vodstvo organizacije se trenutno spopada z ostrimi kritikami, saj člani poudarjajo, da so višji stroški goriva v neposrednem nasprotju z njihovimi ekonomskimi interesi. Čeprav so podnebni cilji postali pomemben del politične agende, so člani ADAC-a jasno izrazili mnenje, da klub ne bi smel biti tisti, ki predlaga ukrepe, ki neposredno udarijo po žepih potrošnikov. Situacija poudarja vse večji razkorak med okoljsko politiko vodstva in pričakovanji baze članov, ki v avtomobilskem klubu iščejo predvsem zaščito in pomoč na cesti.

Kitajski BYD je v letu 2025 prodal 2,26 milijona električnih vozil in prehitel Teslo v globalni prodaji električnih vozil. Na Norveškem so električna vozila dosegla rekordni 96-odstotni delež na trgu avtomobilov v letu 2025, predvsem zaradi prodaje Tesle. Ford, BMW in VW pa naj bi v Veliki Britaniji ukinili nekatere priljubljene modele avtomobilov.

Združene države Amerike so po nedavnem pregledu trgovinske politike znatno znižale napovedane kazenske carine na uvoz italijanskih testenin. Ministrstvo za zunanje zadeve v Rimu je v četrtek sporočilo, da se bodo številni proizvajalci izognili prvotno načrtovanim dajatvam, ki bi lahko dosegle skupno stopnjo 106 odstotkov. Po prvotnem načrtu bi morale nove carine v višini dobrih 91 odstotkov začeti veljati januarja, kar bi skupaj z obstoječimi 15-odstotnimi uvoznimi dajatvami praktično onemogočilo konkurenčnost italijanskih izdelkov na ameriškem trgu. Odločitev o znižanju carin sledi t. i. »vojni testenin«, ki se je razplamtela po ameriških obtožbah o dampingu italijanskih proizvajalcev. Italijanski izvozniki so z navdušenjem sprejeli novico, saj pričakujejo razbremenitev poslovanja in izboljšanje trgovinskih odnosov med državama. Čeprav so ZDA ohranile določene omejitve, so bistveno nižje stopnje carin za ključne blagovne znamke preprečile popoln zastoj trgovine v tem sektorju.

Leto 2026 bo prineslo pomembne novosti na področju mednarodnega železniškega prometa, saj se po vsem svetu in v Evropi načrtuje odprtje večjih novih prog. Potniki bodo lahko koristili hitrejše in sodobnejše povezave, ki so zasnovane kot trajnostna alternativa letalskemu prometu ter sredstvo za izboljšanje turistične izkušnje. Cilj teh projektov je preobraziti potovanje z vlakom iz zgolj prevoznega sredstva v edinstveno doživetje, s poudarkom na udobju in dostopnosti oddaljenih destinacij. Nove naložbe v železniško infrastrukturo se osredotočajo na zmanjšanje zamud in povečanje učinkovitosti, kar je neposreden odgovor na trenutne izzive nekaterih večjih evropskih prevoznikov. Načrtovane proge bodo vključevale tako visokohitrostne povezave med prestolnicami kot tudi slikovite turistične poti, ki bodo potnikom omogočile raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti brez uporabe osebnih vozil ali letal. S tem se globalni transportni sektor odziva na vse večje povpraševanje po ekološko sprejemljivih oblikah mobilnosti.

Število zaposlenih v Nemčiji je leta 2025 prvič po izbruhu pandemije koronavirusa stagniralo. Nemški zvezni statistični urad (Destatis) navaja razloge za to stagnacijo.