Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Sindikat IG Metall je predlagal vključitev tovarne proizvajalca Alstom v Hennigsdorfu v izvedbo obsežnega naročila za berljinsko mestno železnico (S-Bahn). Predlog prihaja po tem, ko je konzorcij konkurenčnih podjetij Stadler in Siemens prejel pogodbo za proizvodnjo novih vlakov, Alstom pa se je na to odločitev pritožil. Sindikat želi s tem predlogom zavarovati delovna mesta v regiji in zagotoviti dolgoročno stabilnost tovarne. Spor se je razvnel zaradi mega-naročila, ki ga je oddal berlinski prometni ponudnik, pri čemer Alstom kot neuspešen ponudnik izpodbija postopek izbire. IG Metall predlaga sodelovanje, ki bi Alstomu omogočilo delno udeležbo pri projektu, s čimer bi se izognili dolgotrajnim pravnim postopkom, ki bi lahko upočasnili posodobitev javnega prevoza v nemški prestolnici. Trenutna situacija povzroča negotovost med zaposlenimi, saj je tovarna v Hennigsdorfu ključna za lokalno gospodarstvo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Po požaru na kabelskem mostu v Berlinu, ki je povzročil obsežen izpad električne energije, policija preiskuje možnost požiga. Prejeli so tudi pismo, v katerem nekdo prevzema odgovornost za požar. Izpad elektrike prizadeva približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij.

Tehnološki velikan Google je napovedal pomembno posodobitev svoje e-poštne storitve Gmail, ki bo uporabnikom po več kot dveh desetletjih končno omogočila spremembo njihovega primarnega e-poštnega naslova brez potrebe po ustvarjanju novega računa. Nova funkcija bo dostopna prek nastavitev v razdelku »Moj račun«, kjer bodo uporabniki lahko posodobili svojo identifikacijo. Doslej so morali tisti, ki so želeli opustiti stare ali neustrezne naslove, vzpostaviti povsem nov profil, kar je povzročalo težave pri prenosu podatkov in stikov. Uvedba te možnosti poteka postopno, pri čemer so nekateri trgi, denimo nemški, še v čakalni vrsti. Poleg splošnega udobja je sprememba izjemno pomembna za transspolne osebe, ki želijo svoj e-poštni naslov uskladiti s svojo identiteto, ter za vse, ki so si naslove ustvarili v mladosti in jih zdaj ocenjujejo za neprofesionalne. Čeprav Google še ni podal natančnega datuma za globalno dostopnost, so prve napovedi o tej funkcionalnosti že sprožile veliko zanimanja v tehnološki skupnosti.

Italijansko podjetje Zarotti je sprožilo preventivni odpoklic svoje paste iz inčunov zaradi morebitne nevarnosti za zdravje potrošnikov. Odločitev za umik izdelka s prodajnih polic je bila sprejeta po odkritju nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na varnost živila. Podjetje je o tem nemudoma obvestilo pristojne organe in javnost, da bi preprečili morebitna zastrupitev ali druge zdravstvene zaplete. Izdelek se je prodajal v več nemških zveznih deželah, kjer so trgovci že prejeli navodila za odstranitev sporne serije iz prodaje. Potrošnikom, ki so izdelek že kupili, svetujejo, naj ga ne uživajo, temveč ga vrnejo na mesto nakupa, kjer jim bodo povrnili kupnino. Proizvajalec podrobno preiskuje vzroke za nastalo tveganje, hkrati pa zagotavlja, da so vsi ostali njihovi izdelki varni za uporabo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v novoletnem intervjuju z novinarjem Ignaciom Ramonetom izrazil pripravljenost na neposredne pogovore z administracijo Združenih držav Amerike. Maduro je poudaril, da so vrata Venezuele odprta za ameriške investicije v nacionalni naftni sektor, hkrati pa je pozval k sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Kljub spravljivemu tonu do ameriškega ljudstva, ki ga je označil za prijateljskega, je predsednik opozoril na nenehno vojaško grožnjo in obtožil Washington poskusov prilaščanja venezuelskih naravnih virov. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju stopnjevale zaradi ameriške politike pritiska, ki jo je Maduro označil za diplomacijo topovnjač. Ta je po njegovih navedbah povzročila strm padec domače proizvodnje nafte. Čeprav je Maduro potrdil, da je imel v preteklosti spoštljiv telefonski pogovor z Donaldom Trumpom, ostaja kritičen do imperialističnih teženj ZDA. Vrhunec diplomatskih trenj predstavljajo ameriške obtožbe o narkoterorizmu in visoka denarna nagrada za Madurovo aretacijo, kar venezuelski vrh razume kot poskus destabilizacije in vzpostavitve marionetne vlade.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Ponudnika pretočnih vsebin Netflix in Amazon Prime Video sta 3. januarja 2026 objavila najnovejše lestvice desetih najbolj priljubljenih serij in filmov na nemškem trgu. Objavljeni podatki za Netflix vključujejo tudi podrobnejši tedenski pregled gledanosti za obdobje med 22. in 28. decembrom 2025, kar gledalcem omogoča vpogled v praznične trende gledanja. Obe platformi redno objavljata te sezname z namenom olajšati izbiro naročnikom, ki iščejo nove vsebine za ogled. Trendi na nemškem trgu kažejo na stabilno zanimanje za raznolike žanre, pri čemer Amazon Prime Video in Netflix ostajata ključna akterja na področju zabavne industrije v regiji. Redne objave tovrstnih statistik niso le marketinško orodje, temveč služijo kot pomemben indikator priljubljenosti specifičnih produkcij, ki pogosto narekujejo smernice za prihodnje naložbe v izvirne vsebine. Podatki odražajo močno konkurenco med obema ponudnikoma v boju za pozornost gledalcev v osrednji Evropi.

Nemški minister za okolje Carsten Schneider se je zavzel za uvedbo dodatnih sistemov kavcij, ki bi vključevali širši nabor izdelkov, kot so stari mobilni telefoni in baterije. Namen predloga je povečati delež pridobljenih sekundarnih surovina in spodbuditi učinkovitejše recikliranje v Nemčiji. Minister je poudaril, da takšni ukrepi niso koristni le za varovanje okolja, temveč prinašajo tudi gospodarske koristi z zagotavljanjem dragocenih materialov. Po navedbah ministrstva bi razširitev krožnega gospodarstva zmanjšala odvisnost od uvoza surovin in hkrati preprečila kopičenje nevarnih odpadkov v gospodinjstvih. Schneider meni, da so obstoječi sistemi za embalažo pijač dokazali svojo učinkovitost, zato bi bilo smiselno podobne mehanizme uporabiti tudi za kompleksnejše elektronske naprave in energetske vire. Načrt predvideva tesnejše sodelovanje s proizvajalci in trgovci, ki bi morali prilagoditi svojo logistiko novemu načinu zbiranja odpadkov.

Nemški uporabniki mobilne telefonije so med zadnjim silvestrovanjem postavili nov rekord v porabi podatkov, saj se je prenos podatkov v primerjavi s prejšnjimi leti močno povečal. Glavni razlog za ta skokoviti porast je množično pošiljanje digitalnih novoletnih voščil, vključno z videoposnetki ognjemetov, selfiji s kresničkami in fotografijami nazdravljanja s penino. Operaterji so zabeležili intenzivno uporabo omrežij v prvih urah novega leta, ko so ljudje prek družbenih omrežij in komunikacijskih aplikacij delili svoje praznovanje. Kljub ogromnim obremenitvam so omrežja delovala stabilno, trend naraščanja porabe pa potrjuje vse večjo digitalizacijo družbe in prehod s tradicionalnih kratkih sporočil SMS na podatkovno intenzivne multimedijske vsebine.

Nove objave več medijev poročajo o študiji, ki izpostavlja, da ima več kot pol milijona tujih državljank v Nemčiji neizkoriščen potencial za zapolnitev pomanjkanja strokovne delovne sile, saj so te ženske nujno potrebne v številnih gospodarskih panogah.

Glavni izvršni direktor nemškega energetskega velikana RWE Markus Krebber je v zadnji izjavi napovedal, da se bodo cene električne energije in zemeljskega plina v prihodnje znižale. Krebber je pojasnil, da so glavni razlogi za ta trend predvsem državne subvencije in nenehno povečevanje ponudbe na energetskem trgu. Po njegovih besedah so se trgi stabilizirali, kar bo postopoma prineslo olajšanje tako za industrijske porabnike kot za gospodinjstva. Kljub optimističnim napovedim pa je prvi mož RWE opozoril tudi na določena tveganja, ki bi lahko upočasnila ali obrnila ta trend. Med ključnimi dejavniki negotovosti ostajajo geopolitične napetosti in morebitne motnje v dobavnih verigah. Kljub temu podjetje pričakuje, da bo povečana ponudba energentov v kombinaciji z državnimi ukrepi v prihodnjem obdobju prevladala nad tveganji in zagotovila vzdržnejše cenovno okolje na evropskih energetskih borzah.

V iranski prestolnici Teheran so ponovno izbruhnili množični protesti, ki so se po obdobju nemirov v podeželskih regijah spet razširili v srce države. Po poročilih o prvih aretacijah in spopadih z varnostnimi silami so oblasti v Teheranu in drugih mestih okrepile prisotnost policije, da bi zatrle javno izražanje nezadovoljstva. Gibanje, ki se je sprva osredotočalo na gospodarsko krizo in hiperinflacijo, se je hitro sprevrglo v širši upor proti islamskemu političnemu sistemu. Varnostne sile so na univerzi v Teheranu pridržale več študentskih aktivistov, ki so se pridružili trgovcem pri protestiranju proti nevzdržnim življenjskim stroškom. Napetosti so se stopnjevale po napovedih predsednika Masouda Pezeshkiana o zaostritvi odnosov z Zahodom, kar je sprožilo val nemirov po vsej državi. Razmere v Iranu ostajajo nestabilne, saj se protesti kljub grožnjam pravosodja in aretacijam ne umirjajo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj so Združene države Amerike že opozorile na morebitne posledice v primeru nasilnega zatrtja protestnikov. Iranski mediji medtem skušajo omalovaževati pomen shodov, čeprav poročila s terena kažejo na resne izgrede in stopnjevanje pritiska na vladajoči režim.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v zadnjem četrtletju zabeležil občuten padec prodaje, saj so se dobave vozil po ukinitvi državnih subvencij za električna vozila v Združenih državah Amerike zmanjšale za 15,6 odstotka. Podjetje pod vodstvom Elona Muska ni doseglo zastavljenih prodajnih napovedi, kar je posledica spremenjene gospodarske politike pod Trumpovo administracijo, ki je odpravila finančne spodbude za kupce električnih vozil. Medtem ko se Tesla spopada z upadom povpraševanja na svojem domačem trgu, konkurenčni proizvajalci, predvsem kitajski BYD, še naprej krepijo svoj tržni delež. Ta negativni trend sledi obdobju nihanj, ki so zaznamovala leto 2025. Čeprav je Tesla v tretjem četrtletju lani še poročala o rekordnih dobavah, se je napoved o težkih časih zaradi umika subvencij, ki so jo analitiki izpostavljali že julija, izkazala za točno. Ukinitev spodbud je neposredno vplivala na cenovno konkurenčnost Teslinih vozil, kar se zdaj odraža v slabših poslovnih rezultatih ob koncu leta.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 zabeležil devetodstoten padec skupnih dobav vozil, kar odraža zahtevne razmere na svetovnem trgu. Najbolj kritično je bilo zadnje četrtletje leta, v katerem se je prodaja v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 15 odstotkov. Glavni razlog za strm padec na domačem trgu v Združenih državah Amerike je ukinitev državnih subvencij za nakup električnih avtomobilov, kar je neposredno vplivalo na povpraševanje potrošnikov. Podjetje se pod vodstvom Elona Muska spopada z večplastnimi težavami, saj poleg ukinitve finančnih spodbud v ZDA beleži tudi upad tržnega deleža v Evropi in vse močnejšo konkurenco na svetovni ravni. Kljub prizadevanjem za širitev storitev avtonomne vožnje in napovedim novih, cenovno ugodnejših modelov, so finančni rezultati v preteklem letu ostali pod pričakovanji investitorjev. Gre za drugo zaporedno leto upada prodaje, kar nakazuje na globljo krizo v segmentu električnih vozil, ki so ga v preteklosti poganjale predvsem ugodne davčne politike.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prevzel naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriškega pionirja Tesla. Čeprav končni podatki za podjetje Tesla še niso v celoti objavljeni, so prodajni rezultati kitajskega velikana tako prepričljivi, da je menjava na vrhu po mnenju tržnih analitikov neizbežna. BYD je kljub nekaterim nihanjem v zadnjih mesecih leta uspel ohraniti visoko rast in prehiteti ameriškega tekmeca. Vzpon podjetja BYD na vodilni položaj odraža širši trend prevlade kitajske avtomobilske industrije na področju e-mobilnosti. Podjetje je svojo prednost zgradilo na agresivni globalni širitvi, raznoliki ponudbi modelov ter obvladovanju celotne dobavne verige, vključno z lastno proizvodnjo baterij. Medtem ko se je Tesla spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote, je BYD hitro prilagajal svojo ponudbo različnim cenovnim razredom in trgom.

Močno sneženje in sunkovit veter sta v petek povzročila obsežen kaos na nizozemskem letališču Schiphol v Amsterdamu, ki velja za eno najpomembnejših evropskih prometnih vozlišč. Zaradi zimskih razmer so bili upravljavci letališča prisiljeni odpovedati več sto načrtovanih poletov, številni potniki pa so se spopadali z večurnimi zamudami. Snežne padavine in slaba vidljivost niso vplivale le na lokalni promet, temveč so povzročile motnje v širši mednarodni mreži letalskih povezav. Poleg odpovedi poletov na samem letališču so o težavah poročali tudi v povezavi z destinacijami v Nemčiji in drugih sosednjih državah. Letalske družbe so potnike pozvale, naj pred odhodom na letališče preverijo status svojih letov, saj so razmere na stezah zahtevale nenehno čiščenje snega in odmrzovanje letal. Kljub prizadevanjem letaliških služb je zimsko vreme močno okrnilo zmogljivosti letališča, kar je povzročilo zastoje v celotnem potniškem terminalu.

V nemškem delovnem pravu so se pojavila jasna vprašanja glede dopustnosti odtegovanja negativnih ur od delavčeve plače. Pravna stroka pojasnjuje, da delodajalec negativnih ur ne sme samodejno odšteti od plačila, razen če je bil za takšen namen vzpostavljen uraden časovni račun (nem. Arbeitszeitkonto) in so bila upoštevana določila kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi. Ključni dejavnik pri tem je vprašanje, kdo je odgovoren za nastanek manjka ur. Če delodajalec delavcu ne more zagotoviti dogovorjenega obsega dela, gre za tveganje na strani podjetja, kar pomeni, da delavec ne sme biti finančno oškodovan. V primerih, ko delavec samovoljno dela manj, pa so sankcije v obliki nižjega izplačila pravno bolj utemeljene, vendar morajo biti vnaprej jasno opredeljene v delovnopravnih aktih.

Fifa je s termini tekem svetovnega prvenstva 2026 povzročila nezadovoljstvo televizijskih hiš, saj so številni začetki tekem predvideni po polnoči. Prvenstvo bo obsegalo 104 tekme, prenosi pa se bodo začeli med 18. uro zvečer in 6. uro zjutraj.