Google je napovedal, da bo januarja 2026 v Gmailu ukinil dve pogosto uporabljeni funkciji, ki vplivata na centralizacijo e-poštnih sporočil iz zunanjih računov. Uporabniki ne bodo več mogli prejemati e-pošte iz zunanjih računov v Gmailov vmesnik. To bo vplivalo na uporabnike, ki Gmail uporabljajo za združevanje službenih in osebnih e-poštnih sporočil.

Po izjemno šibkem letu 2024 se je povpraševanje po električnih vozilih v Nemčiji v letu 2025 ponovno okrepilo. Na nemške ceste je lani zapeljalo več kot pol milijona novih električnih avtomobilov, kar predstavlja opazen skok v primerjavi s predhodnim letom. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da o pravem razcvetu oziroma eksponentni rasti panoge še ni mogoče govoriti. Podatki o novih registracijah kažejo na stabilizacijo trga, vendar poznavalci ostajajo previdni pri napovedih za prihodnost. Čeprav so številke spodbudne, panoga še vedno nima zagona, ki bi nakazoval na dokončen preboj e-mobilnosti v širše množice. Analitiki poudarjajo, da gre predvsem za okrevanje po krizi, ne pa za začetek nove faze hitre rasti prodaje električnih vozil.

Zaradi močnega sneženja in ekstremno nizkih temperatur je v začetku tedna v več evropskih državah prišlo do resnih motenj v prometu. Najhuje so bile prizadete Nizozemska, Francija in Poljska. Na Nizozemskem je železniški promet v torek skoraj povsem zastal; poleg težav z zamrznjenimi kretnicami je situacijo poslabšala še računalniška okvara, zaradi česar so vlaki nacionalnega operaterja stali vse do dopoldanskih ur. V letalskem prometu je bilo na amsterdamskem letališču Schiphol, ki velja za eno ključnih evropskih vozlišč, odpovedanih približno 350 letov, kar je že peti zaporedni dan motenj. Podobne razmere so zabeležili tudi v Franciji, kjer je v širši okolici Pariza zaradi snega nastalo za več kot 1000 kilometrov zastojev, letališči Charles-de-Gaulle in Orly pa sta morali odpovedati številne lete. O kaotičnih razmerah na cestah so poročali še iz Bosne in Hercegovine, Češke, Slovaške in Poljske, medtem ko je Španijo zajelo neurje Francis, ki je prineslo močno deževje in ohladitev. Kljub težavam v notranjem prometu so mednarodni vlaki na Nizozemskem večinoma vozili po voznem redu.

Nizozemsko podjetje Fastned je do konca leta 2024 oziroma začetka leta 2025 znatno razširilo svojo mrežo hitrih polnilnih postaj za električna vozila po Evropi. Po podatkih podjetja s sedežem v Amsterdamu je trenutno odprtih skupno 406 lokacij, kar predstavlja pomemben mejnik v širitvi njihove infrastrukture. Podjetje je svojo prisotnost utrdilo v devetih evropskih državah, kjer voznikom omogoča hitro polnjenje na strateških prometnih vozliščih. Mreža Fastned je zdaj vzpostavljena na Nizozemskem, v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Združenem kraljestvu, Švici, na Danskem, v Španiji in Italiji. Ta širitev odraža naraščajoče povpraševanje po polnilni infrastrukturi v Evropski uniji in sosednjih državah, saj se evropski vozni park vztrajno elektrificira. Družba s tem utrjuje svoj položaj enega ključnih akterjev na trgu hitrega polnjenja, kar prispeva k ciljem zelenega prehoda in mobilnosti brez emisij na celinski ravni.

Predsednik bavarske krščansko-socialne unije (CSU) Markus Söder je na tradicionalnem zimskem zasedanju stranke v samostanu Seeon zahteval korenito reformo obdavčitve podjetij, ki naj bi stopila v veljavo 1. januarja 2026. Söder je poudaril, da bo leto 2026 politično in gospodarsko izjemno zahtevno, zato mora nemška zvezna koalicija spremeniti svoje prednostne naloge in se osredotočiti na razbremenitev gospodarstva. Po njegovih besedah se Nemčija sooča s številnimi notranjepolitičnimi izzivi, ki bodo zahtevali boleče reze in prilagoditve. Bavarski premier meni, da je trenutni davčni sistem preobremenjujoč za nemška podjetja, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu. Njegov predlog vključuje znižanje davčnih stopenj in poenostavitev postopkov, s čimer bi spodbudili investicije v času gospodarske negotovosti. Söder je ob tem napovedal, da bo CSU v prihodnjih mesecih stopnjevala pritisk na zvezno vlado v Berlinu, saj meni, da so strukturne reforme nujne za preprečitev dolgotrajne stagnacije nemškega gospodarstva, ki je tesno povezano s širšim evropskim prostorom.

Policija je preiskala Sparkasse v Gelsenkirchnu po milijonskem ropu. Sumijo, da banka ni dovolj sodelovala pri preiskavi in preiskujejo možnost notranje pomoči. Odvetnik banko obtožuje kršitve obveznosti glede pojasnil.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Podjetje Boston Dynamics je objavilo, da se njihov napredni humanoidni robot Atlas seli iz laboratorijskega okolja neposredno v industrijsko proizvodnjo. Robot trenutno že opravlja delovne naloge v eni izmed Hyundaijevih tovarn, kjer se v realnem okolju uči avtonomnega razvrščanja avtomobilskih delov. Gre za pomemben mejnik v razvoju robotike, saj se Atlas prvič sooča z nalogami zunaj nadzorovanega testnega poligona, kar podjetju omogoča zbiranje ključnih podatkov za nadaljnji razvoj. Predstavniki podjetja so v oddaji 60 Minutes pojasnili, da se robot v tovarniškem okolju uči samostojnega reševanja logističnih izzivov. Boston Dynamics načrtuje, da bodo izkušnje iz tega preizkusnega obdobja neposredno vplivale na prihajajočo serijsko proizvodnjo novega električnega modela Atlas. Hyundai, ki je lastnik podjetja Boston Dynamics, s tem projektom utrjuje svojo vlogo pri uvajanju avtomatizacije v avtomobilsko industrijo, kjer naj bi humanoidni roboti v prihodnosti prevzeli fizično naporna ali nevarna opravila.

Predsednik opozicijske krščanskodemokratske unije (CDU) Friedrich Merz je v pismu, naslovljenem na poslance koalicije in lastne stranke, izrazil globoko zaskrbljenost nad stanjem nemškega gospodarstva. Merz je izpostavil predvsem previsoke stroške dela v Nemčiji, ki po njegovem mnenju zavirajo gospodarsko rast in zmanjšujejo konkurenčnost države. Na njegove predloge se je odzval vodja poslancev socialdemokratov (SPD) Matthias Miersch, ki je opozoril, da mora biti fokus politike tudi na socialnih vprašanjih. Miersch je v odzivu na Merzove poglede poudaril, da spodbujanje gospodarske rasti ne sme potekati na račun socialne države. Po njegovih besedah je prav socialna varnost tisti temelj, ki omogoča stabilno rast in blaginjo. Razprava med vodilnima strankama nakazuje na poglabljanje razlik v pogledih na reševanje gospodarske krize, s katero se spopada največje evropsko gospodarstvo, hkrati pa odpira vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške socialne in ekonomske politike.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

V 89. letu starosti je umrl Klaus Grohe, dolgoletni predsednik uprave in ključna osebnost nemškega proizvajalca sanitarnih armatur Hansgrohe. Grohe je družinsko podjetje s sedežem v Schiltachu vodil skoraj pet desetletij in ga v tem času preoblikoval v globalno uspešno korporacijo. Pod njegovim vodstvom je podjetje postalo sinonim za inovacije in vrhunsko oblikovanje na področju opreme za kopalnice in kuhinje. Klaus Grohe, najmlajši sin ustanovitelja podjetja Hansa Groheja, se je podjetju pridružil leta 1968 in leta 1975 prevzel njegovo vodenje. Veljal je za vizionarja, ki je poudarjal pomen ekološke trajnosti in varčevanja z vodo še preden so ti koncepti postali industrijski standard. Njegova smrt pomeni konec pomembnega obdobja za nemško industrijo, saj je podjetje Hansgrohe pod njegovim mentorstvom zraslo iz lokalnega obrtniškega obrata v enega vodilnih svetovnih igralcev na svojem področju.

Ameriški tehnološki velikan Nvidia je napovedal ambiciozen načrt za vstop na trg avtonomnih vozil, po katerem namerava do leta 2027 na ceste poslati lastne robotske taksije. Podjetje, ki trenutno dominira na trgu čipov za umetno inteligenco, želi svojo tehnološko premoč prenesti na področje samovozečih avtomobilov. Pri tem projektu bo ključno vlogo igral neimenovan nemški proizvajalec avtomobilov, kar nakazuje na tesno sodelovanje med ameriško tehnologijo in evropsko avtomobilsko industrijo. Strategija podjetja Nvidia temelji na integraciji njihovih visokozmogljivih procesorjev v sisteme za upravljanje vozil brez voznika. Čeprav so čipi podjetja že zdaj nepogrešljivi v svetu umetne inteligence, predstavlja razvoj celovitih sistemov za robotske taksije nov mejnik v njihovem poslovanju. Partnerstvo z nemškim avtomobilskim proizvajalcem bi lahko podjetju omogočilo hitrejši dostop do evropskega trga in zagotovilo potrebno strojno opremo za implementacijo njihove napredne programske opreme.

Najnovejši podatki kažejo, da se je rast življenjskih stroškov v Nemčiji v zadnjem obdobju znatno umirila, kar prinaša olajšanje za potrošnike po dolgotrajnem obdobju visokih cen. Čeprav so se številni izdelki in storitve v preteklih letih močno podražili, se dinamika naraščanja cen zdaj upočasnjuje, kar pomeni, da se vsakdanje življenje ne draži več tako agresivno kot prej. Kljub temu da so nemški državljani v zadnjem obdobju pogosto opazili skokovite rasti cen na vseh področjih, od energentov do prehrane, trenutni trendi kažejo na stabilizacijo trgov. Strokovnjaki ocenjujejo, da se inflacijski pritiski zmanjšujejo, vendar opozarjajo, da so ravni cen v primerjavi z leti pred krizo ostale visoke. Gospodinjstva tako še vedno občutijo posledice preteklih podražitev, a se hitrost novih povišanj zmanjšuje.

Nova raziskava Forsa je pokazala, da večina ljudi v Nemčiji meni, da so jih višje cene hrane močno prizadele, zlasti pri nakupovanju v supermarketih. Raziskava osvetljuje pomisleke v nemških gospodinjstvih glede naraščajočih stroškov.

Kitajska je uvedla dodatne trgovinske ukrepe proti Japonski, vključno s preiskavo uvoza diklorosilana in prepovedjo izvoza nekaterih redkih zemeljskih elementov. Ta poteza je bila odgovor na izjave japonskega premierja glede Tajvana in je še poslabšala odnose med državama.

Železniška proga med Leipzigom in Dresdnom, ki je bila zaradi poškodbe vozne mreže s strani tovornega vlaka pri Riesi zaprta, je bila pozno popoldne ponovno odprta za promet. Potniki so motnje sprejemali različno, pojavile so se tudi kritike glede informacijske politike.

Podjetje Google je na tehnološkem sejmu CES v Las Vegasu razkrilo nove funkcije za svojo platformo Google TV, ki bo po novem vključevala napredna orodja umetne inteligence Gemini. Glavna novost je možnost generiranja slik in videoposnetkov neposredno prek televizijskega vmesnika, kar uporabnikom omogoča ustvarjanje vizualnih vsebin s pomočjo preprostih besedilnih ukazov. Poleg vizualnih orodij posodobitev prinaša tudi izboljšano glasovno upravljanje televizijskih sprejemnikov, kar bo poenostavilo navigacijo in iskanje vsebin. Prve naprave, ki bodo opremljene s temi funkcijami, bodo televizorji proizvajalca TCL, pozneje pa se pričakuje širitev tudi na druge znamke, ki uporabljajo operacijski sistem Google TV. S to potezo Google utrjuje svojo strategijo vključevanja generativne umetne inteligence v vsakdanje potrošniške naprave, s čimer želi izboljšati uporabniško izkušnjo in razširiti funkcionalnost pametnih televizorjev prek zgolj pasivnega gledanja vsebin. Tehnologija Gemini bo služila kot kreativno središče v dnevnih sobah uporabnikov po vsem svetu.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.