Po večkratnih opozorilih o prisotnosti dronov nad letališči in drugo kritično infrastrukturo na Danskem, je danska policija okrepila nadzor na območju meje z Nemčijo. Premierka Mette Frederiksen je omenila možnost 'hibridne vojne' in namignila na vpletenost Rusije. Preiskave potekajo v različnih smereh, pri čemer policija preverja tudi morebitno povezavo z ruskimi vojaškimi ladjami.

Rusija je povečala svojo vojaško prisotnost v Kaliningradski oblasti, kar je povzročilo zaskrbljenost med državami članicami Nata. Strokovnjaki opozarjajo, da Moskva s tem namenoma preizkuša odzive Nata in Evropske unije. Hkrati pa potekajo razprave o tem, ali rusko-beloruske vojaške vaje Zapad 2025 predstavljajo neposredno grožnjo Natu in kako se bo zveza odzvala na nedavne vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Medtem nekdanji pripadniki Wagnerja, ki so prestopili v Ruski prostovoljni korpus, izražajo odločenost, da se ne bodo ustavili, dokler ne bo Putin odstavljen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je v sredo izjavil, da bi moral ameriški vojaški proračun za leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. To je precej več od 901 milijarde dolarjev, ki jih je Kongres odobril za leto 2026. Trump je svojo odločitev o vojaški porabi objavil na družbenem omrežju Truth Social, pri čemer je navedel, da je to rezultat "dolgih in težkih pogajanj s senatorji, člani in izjemnimi generali ter admirali". Trump je poudaril, da so "časi problematični in nevarni" ter da je povečanje vojaškega proračuna ključno za izgradnjo "vojaštva sanj" (dream military). Povečanje proračuna na 1,5 bilijona dolarjev bi predstavljalo več kot 50-odstotno povišanje glede na sedanjo rekordno raven. Čeprav bi takšno povečanje zahtevalo odobritev Kongresa, republikanci, ki imajo tesno večino v Senatu in Predstavniškem domu, doslej niso nasprotovali Trumpovim načrtom porabe. Trump je tudi namignil, da so resnični upravljavci Bele hiše nekateri posamezniki, ki niso izvoljeni, kar se mu je še nedavno zdelo neverjetno. Po njegovih besedah naj bi se vojaški proračun plačal z "odpravo odpadkov, goljufij in zlorab ter končanjem neskončnih in smešnih tujih vojn". S tem predlogom Trump nadaljuje s svojo platformo "Amerika najprej", ki predvideva močno vojsko in manjšo vpletenost v tuje konflikte, razen kadar so neposredno v interesu ZDA.

Po navedbah nemške obveščevalne službe so železnice pogosta tarča napadov levičarskih skrajnežev. Pri napadih na kritično infrastrukturo naj ne bi upoštevali interesov ljudi, ki se vozijo v službo in drugih nedolžnih ljudi. Napadi so usmerjeni na energetsko infrastrukturo in železniški promet. Storilci naj bi pri tem sprejeli dejstvo, da bodo prizadeti tudi naključni posamezniki.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Združene države Amerike so odobrile prodajo 3.350 raket z dolgim dosegom Ukrajini. Nakup orožja v vrednosti 825 milijonov dolarjev bodo financirale Danska, Nizozemska in Norveška.

Japonska razmišlja o pridružitvi evropski koaliciji za podporo ukrajinskemu bojevanju z droni proti Rusiji. Evropska komisija je v Bruslju razpravljala o izgradnji 'zidu z dronovi' za zaščito vzhodnega dela Evropske unije pred rusko grožnjo. Države, vključno z Dansko, Finsko in Poljsko, se bodo udeležile vrha z Ukrajino, kjer bodo razpravljale o načrtih za 'temelj verodostojne obrambe'.

Ameriški State Department je odobril morebitno prodajo vojaške opreme Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev. Potrebno dovoljenje je bilo poslano ameriškemu Kongresu preko Agencije za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA). Ukrajinska vlada je zaprosila za nakup te opreme.

Velika Britanija je uradno prepovedala udeležbo izraelskim vladnim predstavnikom na obrambnem sejmu DSEI v Londonu, kar je posledica zaostrenih diplomatskih odnosov zaradi dogajanja v Gazi. Izraelska vlada je odločitev označila za obžalovanja vredno diskriminacijo. Britansko obrambno ministrstvo je kritično do izraelskega delovanja v Gazi.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Nemški kancler Friedrich Merz se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Fort de Brégançon pred nemško-francoskim ministrskim svetom v Toulonu. Namen srečanja je priprava na prihajajoči ministrski svet, kjer naj bi razpravljali o gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Macron naj bi iskal podporo Nemčije v luči političnih izzivov v Franciji.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Rheinmetall se je dogovoril z ladjedelniško skupino Lürssen o nakupu njihovega vojaškega dela. Posel naj bi bil zaključen v začetku leta 2026, odobriti pa ga morajo še protimonopolni organi. S tem prevzemom bo Rheinmetall prevzel tudi dve hamburški ladjedelnici.

ZDA so izvedle tajno operacijo zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter ju prepeljale iz Caracasa v New York. Medtem je prišlo do telefonskega pogovora med Donaldom Trumpom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, ki nakazuje morebitno umiritev napetosti.

V bližini oporišča Ramstein v Nemčiji poteka gradnja največje ameriške vojaške bolnišnice izven Združenih držav. Projekt, ki ga označujejo kot »betonirano zavezništvo«, velja za strateško zavezo v negotovih transatlantskih časih. Bolnišnica bo imela pomembno vlogo v oskrbi ameriških vojakov in bo simbol ameriške prisotnosti v Nemčiji.

Po ponovnih alarmih zaradi dronov na Danskem, so oblasti okrepile preiskavo v vseh smereh, vključno z nadzorom na meji z Nemčijo. Sum se pojavlja tudi zaradi prisotnosti ruske vojaške ladje v bližini.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.

Sinan Selen bo postal novi predsednik nemškega Zveznega urada za varstvo ustave (Verfassungsschutz), poroča več nemških medijev. Selen, ki je doslej opravljal funkcijo podpredsednika, bo prvi vodja te službe, ki ni rojen v Nemčiji in ima migrantsko ozadje. Na tem položaju bo nasledil Thomasa Haldenwanga, od katerega odhoda je službo vodil začasno. Selen bo moral kot novi predsednik nasloviti predvsem izzive, kot so rusko vohunjenje in sabotaža.