Predsednik nemškega Rdečega križa (DRK) Hermann Gröhe je po nedavnem izpadu električne energije v Berlinu ostro opozoril na pomanjkljivo financiranje civilne zaščite na zvezni ravni. Gröhe je izpostavil nujnost večjih naložb v infrastrukturo za zaščito prebivalstva, saj trenutna sredstva ne zadoščajo za zagotavljanje ustrezne varnosti v primeru večjih nesreč ali infrastrukturnih odpovedi. Posebej kritičen je bil do počasnega tempa vzpostavljanja mobilnih enot za oskrbo. Pojasnil je, da Nemčija potrebuje vsaj deset mobilnih oskrbovalnih modulov, ki so ključni za pomoč prebivalstvu v kriznih razmerah, vendar so do zdaj zagotovili sredstva le za poldrugi modul. Gröhejeve izjave poudarjajo ranljivost kritične infrastrukture v prestolnici in širše ter pozivajo vlado, naj prednostno obravnava odpornost države na tovrstne incidente.

Po večkratnih opozorilih o prisotnosti dronov nad letališči in drugo kritično infrastrukturo na Danskem, je danska policija okrepila nadzor na območju meje z Nemčijo. Premierka Mette Frederiksen je omenila možnost 'hibridne vojne' in namignila na vpletenost Rusije. Preiskave potekajo v različnih smereh, pri čemer policija preverja tudi morebitno povezavo z ruskimi vojaškimi ladjami.

Rusija je povečala svojo vojaško prisotnost v Kaliningradski oblasti, kar je povzročilo zaskrbljenost med državami članicami Nata. Strokovnjaki opozarjajo, da Moskva s tem namenoma preizkuša odzive Nata in Evropske unije. Hkrati pa potekajo razprave o tem, ali rusko-beloruske vojaške vaje Zapad 2025 predstavljajo neposredno grožnjo Natu in kako se bo zveza odzvala na nedavne vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Medtem nekdanji pripadniki Wagnerja, ki so prestopili v Ruski prostovoljni korpus, izražajo odločenost, da se ne bodo ustavili, dokler ne bo Putin odstavljen.

Po navedbah nemške obveščevalne službe so železnice pogosta tarča napadov levičarskih skrajnežev. Pri napadih na kritično infrastrukturo naj ne bi upoštevali interesov ljudi, ki se vozijo v službo in drugih nedolžnih ljudi. Napadi so usmerjeni na energetsko infrastrukturo in železniški promet. Storilci naj bi pri tem sprejeli dejstvo, da bodo prizadeti tudi naključni posamezniki.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Združene države Amerike so odobrile prodajo 3.350 raket z dolgim dosegom Ukrajini. Nakup orožja v vrednosti 825 milijonov dolarjev bodo financirale Danska, Nizozemska in Norveška.

Japonska razmišlja o pridružitvi evropski koaliciji za podporo ukrajinskemu bojevanju z droni proti Rusiji. Evropska komisija je v Bruslju razpravljala o izgradnji 'zidu z dronovi' za zaščito vzhodnega dela Evropske unije pred rusko grožnjo. Države, vključno z Dansko, Finsko in Poljsko, se bodo udeležile vrha z Ukrajino, kjer bodo razpravljale o načrtih za 'temelj verodostojne obrambe'.

Nemško zvezno tožilstvo je prevzelo preiskavo požara na elektroenergetskem omrežju v Berlinu, ki so ga preiskovalci označili za nameren požig. Zaradi incidenta je več kot 30.000 prebivalcev na jugozahodu Berlina že četrti zaporedni dan ostalo brez oskrbe z električno energijo. Oblasti primer obravnavajo kot sum terorističnega dejanja, saj je bil cilj napada ključna infrastruktura nemške prestolnice. Preiskovalci se trenutno spopadajo z ugotavljanjem identitete storilcev, medtem ko tehnične ekipe na terenu pospešeno odpravljajo posledice škode na omrežju. Zaradi obsega in narave napada so pristojne službe stopnjo nevarnosti ocenile kot visoko, saj gre za neposreden poseg v javno varnost in oskrbo prebivalstva. Izpad električne energije je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju in gospodarstvu prizadetega območja.

Ameriški State Department je odobril morebitno prodajo vojaške opreme Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev. Potrebno dovoljenje je bilo poslano ameriškemu Kongresu preko Agencije za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA). Ukrajinska vlada je zaprosila za nakup te opreme.

Velika Britanija je uradno prepovedala udeležbo izraelskim vladnim predstavnikom na obrambnem sejmu DSEI v Londonu, kar je posledica zaostrenih diplomatskih odnosov zaradi dogajanja v Gazi. Izraelska vlada je odločitev označila za obžalovanja vredno diskriminacijo. Britansko obrambno ministrstvo je kritično do izraelskega delovanja v Gazi.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Berlinski senat se je odločil za uvedbo strožjih varnostnih ukrepov po obsežnem izpadu električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev v nemški prestolnici. Oblasti načrtujejo okrepljen video nadzor na ključnih infrastrukturnih točkah, pri čemer bodo za zagotavljanje varnosti uporabili tudi tehnologijo umetne inteligence. Ukrep je neposreden odziv na sabotažo oziroma napad na električno omrežje, ki je povzročil motnje v oskrbi. Načrtovana širitev nadzornih sistemov v javnem prostoru je v nemški javnosti že sprožila razpravo o mejah zasebnosti in dopustnosti tovrstnih posegov. Senat vztraja, da je zaščita kritične infrastrukture pred morebitnimi novimi napadi prednostna naloga, medtem ko kritiki opozarjajo na vprašljivo učinkovitost množičnega nadzora pri preprečevanju tovrstnih dejanj. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost evropskih prestolnic glede ranljivosti energetskih sistemov.

Nemški kancler Friedrich Merz se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Fort de Brégançon pred nemško-francoskim ministrskim svetom v Toulonu. Namen srečanja je priprava na prihajajoči ministrski svet, kjer naj bi razpravljali o gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Macron naj bi iskal podporo Nemčije v luči političnih izzivov v Franciji.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Rheinmetall se je dogovoril z ladjedelniško skupino Lürssen o nakupu njihovega vojaškega dela. Posel naj bi bil zaključen v začetku leta 2026, odobriti pa ga morajo še protimonopolni organi. S tem prevzemom bo Rheinmetall prevzel tudi dve hamburški ladjedelnici.

V bližini oporišča Ramstein v Nemčiji poteka gradnja največje ameriške vojaške bolnišnice izven Združenih držav. Projekt, ki ga označujejo kot »betonirano zavezništvo«, velja za strateško zavezo v negotovih transatlantskih časih. Bolnišnica bo imela pomembno vlogo v oskrbi ameriških vojakov in bo simbol ameriške prisotnosti v Nemčiji.

Po ponovnih alarmih zaradi dronov na Danskem, so oblasti okrepile preiskavo v vseh smereh, vključno z nadzorom na meji z Nemčijo. Sum se pojavlja tudi zaradi prisotnosti ruske vojaške ladje v bližini.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.