Mestni svet zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija (Städtetag NRW) je pozval k ustanovitvi lastne deželne železniške družbe, s katero bi izboljšali zanesljivost in kakovost lokalnega potniškega prometa. Predstavniki mest so prepričani, da bi deželna vlada morala prevzeti neposredno odgovornost za organizacijo in financiranje železniških povezav, namesto da se zanaša zgolj na zunanje izvajalce in zvezne strukture. Glavni cilj predloga je zagotoviti točnejše vlake in boljšo usklajenost voznih redov, kar bi povečalo privlačnost javnega prevoza za prebivalce. Svet poudarja, da trenutna ureditev ne zagotavlja zadostne stabilnosti, saj se potniki pogosto srečujejo z zamudami in odpovedmi voženj. Z ustanovitvijo deželnega podjetja bi Severno Porenje - Vestfalija pridobilo večji nadzor nad vzdrževanjem infrastrukture in razporeditvijo sredstev, kar je ključno za dolgoročni razvoj mobilnosti v regiji. Predlog prihaja v času, ko se celotna Nemčija spopada z izzivi posodabljanja železniškega omrežja in prehoda na trajnostne oblike prevoza.

Združenje nemških mest je izdalo resno opozorilo glede kritičnega finančnega stanja občin v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija, ki se bo po napovedih močno poslabšalo do leta 2026. Zaradi praznih mestnih blagajn in naraščajočih dolgov so lokalne oblasti prisiljene načrtovati drastične varčevalne ukrepe, ki bodo neposredno vplivali na kakovost življenja prebivalcev. Med predvidenimi ukrepi so krajšanje obratovalnih časov javnih kopališč, ukinjanje številnih avtobusnih linij ter zmanjševanje sredstev za druge ključne javne storitve. Strokovnjaki opozarjajo, da se mesta spopadajo s kombinacijo upada davčnih prihodkov in naraščajočih socialnih izdatkov. Brez sistemske pomoči zvezne ali deželne ravni se mnoga mesta ne bodo mogla izogniti dolžniški spirali, kar ogroža osnovno delovanje lokalne samouprave. Situacija v letu 2026 bi lahko pomenila prelomnico, ko bodo morala mesta dokončno opustiti številne prostovoljne dejavnosti in se osredotočiti le na nujne zakonske naloge, kar bo povzročilo vidno poslabšanje javne infrastrukture in storitev.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon naslovila ključne izzive, ki stranko čakajo pred deželnimi volitvami na Bavarskem leta 2026. Čeprav je stranka še pred letom dni samozavestno napovedovala hiter politični preobrat v Nemčiji, se danes sooča z nepričakovano velikimi težavami pri ohranjanju podpore volivcev in uresničevanju zastavljenih ciljev. Vodstvo stranke se trudi spremeniti politično razpoloženje, saj so prvotni optimizem zamenjale skrbi glede stabilnosti koalicijskih načrtov na zvezni ravni in lokalne specifike bavarske politike. Razpravljali so o strategijah za premostitev trenutnih kriz, pri čemer so poudarili nujnost prilagoditve politične agende novim gospodarskim in socialnim razmeram v Nemčiji, ki neposredno vplivajo na priljubljenost stranke.

Nemška stranka liberalcev (FDP) je v Stuttgartu pripravila tradicionalno srečanju ob prazniku sveti trije kralji, ki letos poteka v znamenju negotovosti glede prihodnosti stranke na zvezni ravni. Potem ko so liberalci leta 2025 izpadli iz zveznega parlamenta (Bundestag), se vodstvo stranke pod vodstvom Christiana Lindnerja letos pripravlja na pet ključnih deželnih volitev, ki bodo določile usodo te politične sile. Vodstvo stranke si prizadeva za povrnitev zaupanja volivcev, saj bi ponovni neuspeh na deželnih ravneh lahko pomenil dokončen zaton stranke na nemškem političnem prizorišču. Na srečanju so izpostavili nujnost gospodarskih reform in liberalnih vrednot, ki naj bi stranko znova približale njenemu tradicionalnemu volilnemu telesu. Analitiki ocenjujejo, da se FDP spopada z eno najtežjih kriz v svoji zgodovini, saj ji ankete trenutno ne obetajo hitrega povratka med vodilne parlamentarne stranke. Strategija za letošnje leto se tako osredotoča na konsolidacijo znotraj deželnih odborov in poudarjanje razlik v primerjavi s trenutno vladajočo politiko, s čimer želijo privabiti nezadovoljne volivce sredine.

Nemška politična stranka Zveza Sahre Wagenknecht (BSW) je obeležila svojo drugo obletnico ustanovitve v ozračju opazne politične negotovosti. Čeprav je projekt januarja 2024 začel z ambicioznimi cilji in sprva beležil hiter vzpon v anketah ter uspeh na deželnih volitvah, se trenutno spopada z notranjimi in zunanjimi pritiski. Težave niso omejene le na politično zmedo v Brandenburgu, temveč nakazujejo na širšo krizo identitete in organizacijske strukture znotraj stranke. Politični analitiki izpostavljajo, da je pomanjkanje jasne usmeritve pri oblikovanju koalicij na deželni ravni povzročilo razkol med vodstvom in lokalnimi odbori. Stranka, ki temelji na močni osebnosti svoje ustanoviteljice, ima težave pri vzpostavljanju stabilne baze, ki bi presegla zgolj protestne glasove. Namesto praznovanja obletnice se vodstvo stranke ukvarja z vprašanji stabilnosti in prihodnje vloge v nemškem političnem prostoru.

Nekdanja vodilna nemška tožilka v zadevah finančnega kriminala Anne Brorhilker je javno pozvala k okrepljenemu nadzoru zveznih revizorjev nad deželnimi davčnimi organi, da bi preprečili nadaljnje milijardne izgube zaradi davčnih utaj. Po njenih navedbah so tako imenovani Cum-Cum posli povzročili še večjo škodo kot razvpiti Cum-Ex škandal, vendar ostajajo ti primeri v veliki meri nepojasnjeni. Brorhilker, ki je zdaj ena od vodij nevladne organizacije Finanzwende, opozarja na politično neukrepanje in pomanjkanje volje pri preganjanju sistemskih finančnih zlorab. Kritika je usmerjena predvsem v nemški federalni sistem, kjer so za pobiranje davkov odgovorne zvezne dežele, kar po mnenju strokovnjakov omogoča razdrobljenost in neusklajenost pri preiskavah kompleksnih finančnih shem. Brorhilker trdi, da bi zvezni revizorji zagotovili potrebno neodvisnost in strokovnost za spopadanje z bankami in borznimi posredniki, ki izrabljajo zakonske luknje za neupravičena povračila davkov na dividende. Škoda, ki jo ti posli povzročajo državnemu proračunu, naj bi presegala desetine milijard evrov.

V Združenem kraljestvu so v ponedeljek stopila v veljavo nova pooblastila, ki mejni policiji in kriminalističnim preiskovalcem omogočajo zaseg ter preiskavo mobilnih telefonov in SIM-kartic migrantov, ki so v državo prispeli z majhnimi čolni čez Rokavski preliv. Ukrep je namenjen učinkovitejšemu boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, ter pridobivanju ključnih informacij o njihovih operacijah neposredno od ekonomskih migrantov in prosilcev za azil. Nova zakonodaja organom pregona omogoča preiskavo elektronskih naprav brez potrebe po predhodni aretaciji posameznika. Britanske oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad nezakonitimi prehodi meje in poskušajo omejiti število nevarnih prečenj preliva. Kritiki ukrepa sicer opozarjajo na vprašanja zasebnosti, medtem ko vlada vztraja, da je dostop do podatkov nujen za razbitje tihotapskih mrež, ki ogrožajo človeška življenja.

Severozahodni in osrednji del Francije sta se spopadla z izjemnimi zimskimi razmerami, ki so povzročile prometni kolaps v prestolnici in njeni okolici. Zaradi sneženja in poledice so na širšem območju Pariza zabeležili rekordne zastoje, ki so v skupni dolžini dosegli tisoč kilometrov. Nenaden prihod zime je presenetil številne prebivalce, saj so zime v francoski prestolnici običajno precej milejše, zaradi česar vozniki in komunalne službe niso bili ustrezno pripravljeni na ekstremne razmere. Kljub resnim težavam v prometu so nekateri prebivalci izkoristili redko priložnost za rekreacijo; pred znamenito baziliko Sacré-Coeur so opazili celo smučarja, ki se je spuščal po zasneženih stopnicah. Pristojne službe so pozvale državljane k previdnosti na cestah, saj nizke temperature in leden dež še naprej ogrožajo varnost v prometu. Regionalne oblasti so aktivirale ekipe za pluženje in posipanje, vendar so bile zaradi obsega padavin njihove zmogljivosti močno omejene.

Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. V Houstonu so potekala praznovanja in protesti po ameriški operaciji v Venezueli, medtem ko so se v New Yorku spopadli protestniki za in proti Maduru. Trgi se na aretacijo Madura niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Številni nemški mediji poročajo, da stranka CSU predlaga spremembe glede vozniških dovoljenj, s čimer bi omogočili mladim, da že pri 16 letih opravijo vozniški izpit in vozijo avtomobil v spremstvu izkušenih voznikov. Trenutno je v Nemčiji od leta 2011 dovoljeno voziti avtomobil s 17 leti pod pogojem spremstva.

Po poročilih več nemških medijev je bil Matthias Lieschke izključen iz poslanske skupine AfD v Saški-Anhalt zaradi suma, da je tajno posnel srečanje stranke in posnetek posredoval tretjim osebam.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga zadržujejo v zloglasnem newyorškem zaporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Obtožena sta narkoterorizma in zločinov proti človečnosti. Varnostni svet ZN je zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli sklical nujno sejo. V New Yorku se začenja sojenje Madurovemu paru, kar povzroča zaskrbljenost glede nevarnih precedensov.

Nicolás Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z drogami. Trdi, da je bil ujet in se označil za poštenega človeka. Vozilo, ki je prevažalo Madura in njegovo ženo, je prispelo na sodišče v New Yorku.

V New Yorku se je začelo sojenje Nicolásu Maduru zaradi narkoterorizma. Maduro in njegova žena sta bila iz zapora prepeljana v sodno dvorano. V Caracasu so se v bližini predsedniške palače odvijali siloviti boji, nad njo pa so leteli droni. Venezuelsko tožilstvo je sprožilo preiskavo o smrtnih žrtvah ameriškega napada minuli konec tedna.

Poleg venezuelskega predsednika Nicolasa Madura so ameriške sile v Caracasu aretirale in v New York odpeljale tudi njegovo ženo Cilio Flores. Sodni postopek proti Maduru bo vodil 92-letni zvezni sodnik Alvin K. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

V nemškem mestu Offenbach se je v ponedeljek odvila policijska operacija z udeležbo specialnih enot, ko je lastnica psa grozila uslužbencem mestne uprave in policistom. Incident se je začel, ko so uradne osebe skušale izvesti postopek zasega živali, vendar je ženska z agresivnim vedenjem in grožnjami preprečila varno izvedbo naloge. Zaradi stopnjevanja nevarnosti so na kraj dogodka poklicali posebne enote policije, ki so žensko obvladale in pridržale. Pes je bil v okviru uradnega postopka varno odvzet, policija pa proti lastnici vodi postopek zaradi groženj uradnim osebam in upiranja državnim organom. Lokalni organi niso razkrili podrobnejših razlogov za prvotno odločitev o zasegu psa, so pa poudarili, da je bila uporaba specializiranih sil nujna za zagotovitev varnosti vseh vpletenih.

Donald Trump je sprožil vojaški napad na Venezuelo, vključno z bombardiranjem Caracasa in zajetjem predsednika Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v zapor v Brooklynu. Nobelova nagrajenka je podprla Trumpovo 'pogumno' potezo, a opozorila na novega začasnega voditelja, ki ga podpira Trump. Trumpovi podporniki so bili navdušeni nad napadom. Medtem je Björk pozvala k neodvisnosti Grenlandije, medtem ko se je Trumpova obsedenost z prevzemom Grenlandije nadaljevala.

V nemški zvezni deželi Brandenburg se je znašla na robu razpada edina vladna koalicija med socialdemokrati (SPD) in Zavezništvom Sahre Wagenknecht (BSW). Kriza se je močno zaostrila, ko je podpredsednik deželne vlade in nekdanji predsednik deželnega odbora BSW, Robert Crumbach, napovedal svoj odstop in umik iz vlade. SPD je pred tem stranki BSW postavila ultimat glede jasne opredelitve o prihodnjem sodelovanju, vendar so notranji spori v BSW očitno postali nepremostljivi. Napetosti znotraj koalicije so se stopnjevale več tednov, predvsem zaradi notranjih razhajanj v stranki BSW glede zvestobe koalicijski pogodbi in pritiska zveznega vodstva stranke. Odstop ključnega ministra pomeni konec stabilnega sodelovanja, ki je v Nemčiji veljalo za pomemben politični eksperiment. Socialdemokrati pod vodstvom deželnega premierja Dietmarja Woidkeja se zdaj soočajo z možnostjo manjšinske vlade ali predčasnih volitev, kar bi lahko pomembno vplivalo na politično stabilnost na vzhodu Nemčije.

Predsednik uprave nogometnega kluba FC Bayern München Jan-Christian Dreesen je navijačem zagrozil s popolnim zaprtjem južne tribune Allianz Arene na prihajajočih domačih tekmah lige prvakov. Odločitev je odziv na kazen krovne evropske nogometne zveze UEFA, ki je klubu naložila prepoved prisotnosti navijačev na tem delu stadiona zaradi ponavljajoče se uporabe pirotehničnih sredstev. Vodstvo kluba se zdaj spopada z vprašanjem, ali bi preventivno zaprli celoten sektor, da bi preprečili nadaljnje incidente, ki bi lahko vodili do še strožjih sankcij, vključno s popolno izpraznitvijo stadiona. Strogi ukrepi so posledica neodgovornega ravnanja navijačev na zadnjih mednarodnih tekmah, kjer je bila kljub predhodnim opozorilom uporabljena obsežna količina pirotehnike. Dreesen je poudaril, da dejanja posameznikov ogrožajo celoten klub in njegovo finančno stabilnost, saj UEFA ne kaže več strpnosti do tovrstnih kršitev. Klub bo o končni usodi južne tribune odločil pred naslednjo domačo tekmo v elitnem tekmovanju, pri čemer ostaja prioriteta zagotavljanje varnosti in spoštovanje strogih pravil zveze.